ODPRTA PISMA AMD KRŠKO
SMO NOVINARJI RES NEPOTREBNA NADLOGA?
Že pred časom sem nameraval nekaj napisati o
tem, kakšen odnos imajo v vodstvu AMD Krško do novinarjev. Potem sem
se premislil in pred letom dni, vodilnim v klubu raje dobronamerno
povedal, kje grešijo in da naj več pozornosti posvečajo tudi sedmi
sili, v njihovo in naše dobro. Očitno brez uspeha, nič ni zaleglo
niti pisanje Igorja Vidmarja v Dolenjskem listu in nekaj bodic v
Našem glasu. Zato se tokrat oglašam tudi sam, čeprav se bojim, da
tudi tokrat zaman.
Očitno je namreč, da smo novinarji za nekatere
v krškem AMD-ju le nepotrebno zlo, za katerega ne zna ali pa noče
nihče poskrbeti. Vedno se namreč dogaja, da imajo moji kolegi in
tudi sam vrsto problemov pri spremljanju speedway dirk v Krškem. Z
nami so dobri samo takrat, ko nas potrebujejo, sicer pa raje vidijo,
da nas na tekmah sploh ni. Namesto, da bi bili v klubu veseli, da
pride na dirko čim več predstavnikov javnih medijev, jih ti
odvračajo. In to počne ravno tista oseba, ki bi morala zanje največ
narediti in to je, vsaj tako piše v programu zadnje dirke Milena
Toplišek. Ta namesto, da bi poskrbela za čim boljše pogoje za naše
delo, ga le še bolj ovira, ne spušča na stadion tistih, ki po njenem
mnenju tja ne sodijo, tako se morajo nekateri pač znajti in po svoje
opraviti tisto, zaradi česar so sploh prišli, to pa je, da bi
pripravili poročila, reportaže s tekmovanj. Vse to pišem, ker se
dogaja redno, ne samo meni, mislim da v naših vrstah ni nobenega, ki
še ni imel slabih izkušenj pri tem. Na zadnji dirki se je to zgodilo
snemalcu televizije Slovenije Franciju Pavkoviču, ki pač ni dobil
osebnega vabila in čeprav je imel roke polne snemalne opreme bi se
moral legitimirati, čeprav snema speedway dirke že dvajset let.
Vstop na stadion so prepovedali tudi dvema fotoreporterjem elitnih
moto revij, verjetno pa še komu, ki niso dobili njihovih vabil.
Zagotovo se to ni zgodilo po krivdi novinarjev in fotoreporterjev,
krivda je v vodstvu kluba, kjer očitno ne obvladajo slovenske
novinarske scene in v svoji samozadostnosti vabijo le nekatere,
drugi pa so nezaželeni. Moji kolegi so nad takim odnosom seveda
presenečeni, saj so drugje pač navajeni vse kaj drugega. Na zadnji
dirki sem imel tudi sam probleme pri vstopu na sodniško tribuno, ker
sem pač s sabo pripeljal svojega sedemletnega sina, velikega
ljubitelja motorjev, ki tudi sam že vozi motocross. Rečeno mi je
bilo, da s sinom ne morem na to tribuno, ker je otrokom vstop
prepovedan. Ker se to ni zgodilo prvič in ker vem, da so na tej
tribuni tudi otroci, resda ne novinarjev ampak drugih bolj uglednih
gospodov, sem se pač razjezil, potem pa, verjetno zadnjič, le odšel
gor in opravil svoje delo. Seveda je bilo na tej tribuni razen
mojega, še nekaj drugih očitno "vabljenih" otrok. Ob tem se seveda
sprašujem, kdaj bodo v AMD-ju doumeli, da nas potrebujejo, bolj kot
mi njih. Da je od našega poročanja odvisen obisk na tekmovanjih, da
tudi mi potrebujemo za svoje delo program, ki ga moramo vedno
izprositi, da potrebujemo svoj stol, katere nam ponavadi zasedejo
razni funkcionarji, sponzorji in drugi "vabljeni", da imajo drugod
novinarji nalepke oz. dovolilnice, s katerimi lahko pridejo s
svojimi vozili in opremo bliže stadiona, ne pa da se zaradi tega
vedno prepiramo s policisti, varnostniki in redarji. Na to, da bi
kdaj dobili tudi uradne rezultate, podatke o tekmovalcih in še kaj,
pa bomo očitno morali še dolgo čakati. Ob tem dajem vodstvu kluba
seveda vse priznanje za to, kar so naredili za razvoj tega športa v
Krškem, skrajni čas pa je, da naredijo nekaj tudi za novinarje.
Izgovori, da pač delajo zgolj ljubiteljsko so seveda jalovi, če že
ne neumestni. Bodo do nas kaj drugačni, ko bodo stanovalci v bližini
zahtevali, da se stadion zaradi hrupa zapre, nočne tekme zaradi
motenja nočnega miru pa prepovejo?
Goran Rovan
Naš glas, 13.6.1996
Na vrh strani
Odgovor gospodu Rovanu na odprto pismo AMD Krško (Naš glas,
13/06/1996)
»SMO NOVINARJI RES NEPOTREBNA NADLOGA?«
Medtem, ko so drugi novinarji (bilo jih je 31)
domači in tuji pisali o nadvse uspeli nočni speedway dirki v Krškem
08/06/1996 organizirani v počastitev praznika občine Krško, imeli so
tudi razlog zakaj, si ti pisal bodice, ker je to pač mnogo lažje in
enostavneje še zlasti, če si prizadet od resnic drugih.
Od vsega kar si napisal v pismu drži to, da smo
lahko veseli, da pride na dirko tolikšno število novinarjev, seveda
pa ti moram takoj povedati, da jih tudi vabimo. Vabili smo tudi
tebe. Res je tudi to, da so mnogi novinarji veliko naredili za
promocijo speedwaya v Krškem, vendar med njimi ni imena KRČANA
GORANA ROVANA. Nikomur za to nismo nič plačali, to so naredili za
krški in slovenski speedway, ker si to tudi zasluži. Verjetno so
imeli tudi kaj težav, ki jih omenjaš, toda kaj si moremo, takšno je
pač življenje, čeprav si vsi skupaj prizadevamo, da bi bili boljši.
Šli so mimo nepomembnega in pisali o vsebini in ne osebnem
zvezdništvu, ker vedo, da zvezdnike določajo drugi.
In sedaj konkretno gospod Rovan.
To, da na stadion ni kdo od novinarjev mogel, je čista laž in tvoje
natolcevanje. Sicer pa je stadion širok pomen in bi moral biti
natančnejši, saj ima stadion več delov in več vhodov in izhodov.
Dobro veš, da ima sodniški stolp svoj namen in omejene možnosti. Na
njem domuje vodstvo dirke in glavni sodnik ter omejeno število
novinarjev in gostov. Tudi ti si imel vabilo za vstop na omenjeni
stolp. Tudi za svojega snemalca si ga imel. Kako si poskrbel zanj je
torej problem. Tudi novinar najuglednejše športne revije na svetu,
vsaj kar zadeva speedway BAHM SPORT je imel snemalca, ki mu je
pomagal nositi opremo, ti seveda tega nisi mogel, ker si moral
paziti na svojega sina. Resnično velika odgovornost do dela in
službe, če vzporedno opravljaš še delo varuške, pozabiš na
sodelavca, kriv pa naj bi bil AMD, ki ne želi nič drugega kot red,
ki je potreben in nujen pri tolikšnem številu gledalcev. Če si
prizadet zaradi reda, potem je to prav. AMD Krško je za leto 1995
dobil priznanje kot najboljši organizator dirk v Sloveniji, tudi za
delo z novinarji. Smo resni kandidati za organizacijo dirke GRAND
PRIX. Te možnosti ne bomo izpustili kar tako, ker je tudi dobili
nismo kar tako. Tudi glede novinarjev in fotoreporterjev imamo
navodila od nadrejenih institucij, ki govore, da na zeleni površini
(znotraj tekmovalne steze stadiona) ne sme nikoli biti več kot
maksimalno osem novinarjev in še to na označenem mestu oblečeni v
dobro vidne jopiče. Menda ti je nerazumljivo, da gre za varnost
tekmovalcev in novinarjev, in da tam ni mesta za otroke. Preveril
sem, da si jopič odklonil.
Da, res je, da so bili na sodniški tribuni tudi
otroci naših gostov, bili so v preteklosti, bili so na zadnji dirki
in bodo verjetno tudi na prihodnjih. Res pa je tudi, da bo o tem,
kdo bo na kateri dirki na sodniški tribuni odločalo AMD, razlika je
in bo le v tem, da so eni na tej tribuni gledalci, drugi pa v službi
na opravilih vezanih za prireditev.
Da gospod Rovan, novinarje res rabimo, ni nam
potrebno novo doumetje, zato jih tudi vabimo. Kar pa zadeva gledalce
so pa pravi, takšnih nimajo drugod po Sloveniji, pa toliko jih tudi
ni bilo na nobeni drugi prireditvi v Sloveniji, kjer imajo novinarji
mnogo boljše pogoje za delo. Kakšna pa je vsebina teh pogojev bomo
poprosili tebe (seveda proti honorarju), ki nam z njimi tako groziš.
Tudi stoli so bili, tudi za tvojega sina. In kako je tam, kjer ni ne
tribun, ne stolov. Tudi program si dobil gospod GORAN in to osebno
od mene, vabilo - dovolilnico, ki sem ga že omenil, pa si dobil
skupaj z lističem za parkiranje po pošti, pa si imel vseeno probleme
s policisti, redarji in varnostniki. Zares čudno, zakaj le ti, zakaj
tudi ostalih 31 novinarjev in nihče od gostov ni imel teh problemov,
da ne omenim 7.000 glave množice odličnih obiskovalcev. Uradni
službeni podatki so tudi bili, le da tebe niso zanimali, ker si
peljal sina domov. Vsem ostalim novinarjem, ki so odšli prej in so
želeli uradne rezultate, smo jim jih poslali. Pa tudi to je res, da
športni funkcionarji AMD vse kar delajo za ta šport delajo zgolj
ljubiteljsko in to dobro, pa čeprav tega ti ne verjameš, ki delaš za
denar slabo.
Kar pa zadeva nočne dirke, hrup ipd. pa je
tvoje razmišljanje začetniško. Le kam bo potem hodil tvoj sin,
ljubitelj motorjev in hkrati tudi tebe ne bomo več potrebovali. Kaj
pa o hrupu en večer prej - pa nič, seveda nič, saj je bil to hrup
naše glasbene mladine in tako je tudi prav.
Mi gremo seveda v Evropo in to hitro z motorji,
kaj pa ti gospod Rovan ali ostajaš na Balkanu?
Pa še to: Zakaj nisi napisal tudi svojega
odnosa do kolegov novinarjev? Citat: »Kadar ni Fortina in njegovih
kurcev od tam gor sem pa jaz dober.« Komaj so te pomirili in ti
dopovedali, da oni od tam gor (iz LJUBLJANE - RTV) niso nobeni kurci
in da je gospod FORTIN odličen novinar in fin gospod.
Priporočilo: Prihodnjič več treznosti in težav
zagotovo ne bo.
AMD KRŠKO TONI VODIŠEK
Naš glas, 26,27. 6.1996
Na vrh strani
Odgovor predsedniku AMD Krško
ČEMU
NERESNICE, LAŽI IN BLATENJE?
Po pravici povedano nisem pričakoval odgovora
na svoje odprto pismo vodstvu AMD Krško. Toliko bolj sem bil zato
presenečen, da se je njegov predsednik Toni Vodišek v njem spustil
na tako nizek nivo in ves žolč zlil name, ki sem želel s tem
pisanjem le opozoriti na nekatere napake, ki jih pač prepogosto
delajo in ne blatiti njihovega dela.
Sicer pa po vrsti. Kot prvo moram najprej
pojasniti, da sam za tokratno dirko nisem dobil nobenega pisnega
vabila. Resda me je večer pred dirko ustno povabil kar sam
predsednik kluba, ki je pri Treh lučkah verjetno gostil ugledne
goste in funkcionarje. Zato o kakršnikoli dovolilnici in lističu za
parkiranje ne vem ničesar, saj česar podobnega doslej s strani
krškega AMD še nisem nikoli prejel. Vabila za novinarje prihajajo
šele zadnje leto, prej jih vsaj jaz nisem nikoli dobival. Zakaj mi
tokrat niso poslali vabila, vedo verjetno le v vodstvu kluba, kjer
so očitno računali, da bo zaradi "velikih" imen prišel na dirko za
krški speedway kakšen bolj zaslužen televizijski novinar kot sem
jaz.
Iz vašega pisanja se dobro vidi, kako v društvu
cenite moje, verjetno pa tudi delo drugih novinarjev. Sam namreč
spremljam speedway že enajst let, odkar sem se zaposlil na slovenski
televiziji, pred tem pa sem o uspehih krških tekmovalcev pisal tudi
v Avto reviji, Dolenjskem listu, Našem glasu in še kje. Zato se
čudim očitkom, da nisem ničesar naredil za promocijo speedwaya v
Krškem. Pred letom dni, ko ste pripravljali prvo dirko pod
reflektorji niste bili tega mnenja. Res pa je, da nisem o klubu in
njegovih funkcionarjih nikoli pisal nič slabega, čeprav bi lahko
marsikaj. Pred leti, ko krški tekmovalci niso imeli denarja niti za
gorivo, da bi redno trenirali, so nekateri funkcionarji kljub temu
nemoteno odhajali na dirke v tujino. O tem, da v krškem AMD-ju ni
vse tako kot bi lahko bilo, se ni potrebno ozirati daleč nazaj. Pred
leti je Krešo Omerzel vozil za ljubljanski klub, letos pa sta dva
tekmovalca raje ustanovila svoj klub. Zagotovo ne zaradi nas
novinarjev.
Slabih stvari bi zagotovo lahko našel še
precej, vendar ni moj namen blatiti, tako kot je to počel gospod
Vodišek. Glede zvezdništva ne bom izgubljal besed, sam se nikoli
nisem imel za zvezdo, še manj za gospoda. O tem, kdo ni mogel
opraviti svojega foto reporterskega dela se lahko pozanimate pri
kolegu Igorju Vidmarju iz Dolenjskega lista, ki je svoj svetleči
jopič "posodil" kolegom iz Ljubljane, sam sem ga seveda odklonil,
ker vem, da znotraj kroga ni moje mesto. Potem pa presodite, kdo
laže in natolcuje. Glede programa se je gospod Vodišek uštel, resda
mi ga je osebno dal, na mojo prošnjo, vendar ne na dirki za Zlati
znak občine Krško. Tokrat sem si ga pač moral priskrbeti na drug
način, nikakor pa ne od vodstva dirke oziroma tistih, ki bi morali
skrbeti za novinarje.
Grožnje s honorarji mi boste pač morali
razložiti, sam namreč nisem nikoli kaj takega zahteval, ne od vas,
ne od koga drugega. Tudi za svoje delo, ki ga opravljam na krškem
stadionu, si nikoli ne dam izplačati honorarja, tako kot to počnejo
nekateri moji kolegi iz hiše. Sam si delo pripišem k redni normi, ki
jo stalno presegam, le redko pa dobim poplačano, seveda le 10%,
zaradi sistema nagrajevanja, ki ga pač imamo.
O tem ali delam slabo, o varuški in o drugih
žalitvah raje ne bom odgovarjal, saj menim, da je za obrekovanja
bolj kot časopis pristojno za to ustrezno sodišče. Sicer pa imam o
tem, da vsi v krškem AMD-ju delate zastonj, pač svoje mnenje.
Dokažite mi, da se motim.
Čudim se tudi, kdo vam je dal priznanje za delo
z novinarji, novinarji prav gotovo ne. Glede Balkana bi vam rad
povedal le to, da je Ljubljana bolj severno od Krškega, pa kljub
temu ne morejo tamkajšnji dirkači trenirati, kadar bi hoteli. Pa
nikar ne mislite, da so v Krškem vsi na vaši strani.
Kljub vsemu, vam dajem še enkrat vse priznanje,
za to kar ste naredili za razvoj tega športa pri nas. To sem storil
že prej, vendar vam očitno to ni bilo dovolj. Za vse žalitve pa
seveda pričakujem vaše opravičilo.
Namesto gnojnice, ki jo vi zlivate name, vam
jaz raje želim uspešno delo še naprej. Svoje dobronamerne pripombe
pa bom drugič raje zadržal zase, saj jih vi očitno ne potrebujete.
Goran Rovan
Naš glas, 4.7.1996
Na vrh strani
Odgovor
novinarju Goranu Rovan drugič in zadnjič
ČEMU NERESNICE, LAŽI IN BLATENJE?
Gospod Goran, Čemu neresnice in laži je
vprašanje, ki ga postavi sam sebi. Sploh ne želim komentirati
tvojega odgovora, ker tako kot v odprtem pismu si tudi pod gornjim
naslovom sam s seboj kontradiktoren. Pišeš, da vabil sploh nisi
prejemal, da pa jih prejemaš letos in zopet, da ga za navedeno dirko
na kateri si pa bil, nisi dobil, kako to, da si na dirko pa prišel.
V tvojo korespondenco se res ne bom spuščal.
Res pa je, da vabila nisi prejel na dirko, ki
je bila 6.7.96, ker si ga zavrnil in to zato, ker je bilo pismo z
vabilom in kratko vsebino o dirki ter parkirnim lističem zaradi teže
premalo frankirano. Res tokrat naša napaka, ve se pa vzrok
zavrnitve. Ne morem pomagati, resnica boli, če ti misliš, da si
lahko kot profesionalec privoščiš pisati neresnice, to še ne pomeni,
da si jaz kot amater ne smem privoščiti resnic. To te je kot sam
navajaš presenetilo. Moram ti povedati, da sem dobil s strani
bralcev same pohvale in veliko vzpodbud ter nobene kritike. Veš
dragi Goran, mene lanski sneg ne zanima, o njem, če je po tvoje bilo
potrebno, bi pisal lani. O tem, kam kdo hodi in za čigav denar s
teboj ne bi polemiziral, ker bi se potem moral vprašati o
pomembnosti tvojega potovanja za Krško na lepotno tekmovanje v
Afriko. O koristnostih in vsebinah, le čemu?
Kar pa zadeva prestopanja voznikov (tekmovalec
je društvo g. Goran) iz društva v društvo pa je že skrajni čas, da
je do tega prišlo tudi v speedway športu. Res kot novinar slabo
poznaš zadeve, tudi tu večnih dogem ni več. Ja, tudi za
ustanavljanje novih speedway klubov smo močno zainteresirani in po
svojih zmožnostih se bomo maksimalno trudili, da bi jih bilo čimveč.
Privržencev temu športu je veliko, konkurenca pa je še kako zdrava.
Joj Goran spet si brcnil v meglo.
Gospod Rovan, resnično se nisem hotel zaplesti
s teboj, to si zahteval in povzročil sam, sedaj si pa presenečen. Da
bi se zaradi tega jezili nate, daj no daj, mi smo odprto društvo na
razpolago javnosti, potrebni pomoči in sodelovanja. Seveda delamo
tudi napake, želimo, da bi jih bilo čim manj, jih tudi priznamo, ne
pustimo pa se žaliti. Obljubim ti, da nobenega pisma z moje strani
do tebe ne bo več, pa čeprav bi ti pisal v našo ali mojo škodo. Ti
pa žal boš moral napisati še eno pismo, o vsebini tega pisma pa ti
bodo povedali v zgradbi na Cesti krških žrtev 12 v Krškem. To željo
iz vsebine drugega pisma ti bomo omogočili.
Obžalujem, da te na zadnji dirki ni bilo,
zmagali smo, bilo je odlično, osvojili smo prvi naslov državnih
prvakov od treh načrtovanih letos. Za dva se bomo še borili. Škoda
pa je v tem, da tega sporočila v slovenski javni prostor nisi poslal
ti kot Krčan, ampak so to odlično opravili »tvoji kolegi od tam gor«
(iz RTV LJ).
Aha, še Balkan g. Goran, res je, da je
Ljubljana bolj zahodno od Krškega, severja pa jaz nisem omenjal.
Hvala ti za uspehe, ki nam jih želiš, tudi mi
in jaz osebno ti želimo še veliko plodnega ter objektivnega pisanja
in poročanja. Jaz nisem profesionalni pisec in poročevalec, to kar
sem napisal, pa sem napisal iz ljubezni do športa, speedway-a,
ljubezni do resnic in do demokracije ter v zaščito športnih
funkcionarjev, ki delajo iz pripadnosti do športa zastonj, vsaj do
sedaj so, to ti seveda kot kaže težje dojemaš, zato se jim boš pa
moral javno opravičiti.
AMD Krško Toni Vodišek
Naš glas, 11.7.1996
Na vrh strani
SEM RES ZAHTEVAL PREVEC?
Moje dobronamerno odprto pismo vodstvu AMD
Krško očitno ni naletelo na prava ušesa, saj so se ti namesto, da bi
kritiko sprejeli tako kot je bila napisana, raje lotili napada name,
pri tem pa so se posluževali še obtoževanj, me okarakterizirali kot
lažlivca in še česa. Menim, da je pisanje na ta način neplodno, saj
sem sam želel le opozoriti na nekatere spodrsljaje, ki jih delajo
pri delu z novinarji, zato tudi sam z njim ne nameravam nadaljevati.
Kljub temu, pa moram odgovoriti na zadnje
pisanje Tonija Vodiška, ki seveda po svoje predstavlja stvari. Še
enkrat moram povedati, da pismenega vabila za dirko Za zlati znak
občine Krško sam nisem prejel. Ali so ga poslali, kam in kje je
obtičalo ne vem, na dirko pa sem prišel zato, ker so me poprosili iz
Športnega uredništva slovenske televizije, da za Športni pregled
pripravim poročilo z dirke. Glede vabila na zadnjo dirko pa le
toliko. Tega nisem prejel, zato ker sem v teh dneh koristil svoj
lanski letni dopust, saj mi ga je ostalo še 22 dni in sem ga moral
izkoristiti.
Rad bi tudi poudaril, da sem odprto pismo
napisal osebno in ne kot novinarski prispevek, čeprav se v njem
lotevam zgolj ene plati vašega dela - odnosov do novinarjev, v
druge, ki so po mojem dobre, res pa je da razmere v klubu ne poznam
najbolje, pa se nisem vtikal. Ker že govorite o demokraciji, menim,
da imam sam pač lahko tudi svoje osebno mnenje, ki ga lahko tudi
javno povem in zapišem. O lanskem snegu le toliko, da sam ne
ocenjujem dela društva po tem, kako se je menjavalo njegovo vodstvo
in prepričan sem, da je tudi zadnja garnitura zelo veliko naredila
za razvoj tega športa v Krškem.
Glede namigov s sodiščem pa le toliko.
Prepričan sem, da s svojim pisanjem nisem žalil nikogar v vašem
klubu. Če se kdo osebno počuti užaljenega, bo pač moral sam sebi
pojasniti zakaj ima slabo vest. Vi pa ste s svojim pisanjem blatili
le mene, moje delo, me obsojali da lažem, natolcujem, grozim, da ne
naštevam naprej.
Moram odgovoriti tudi na vašo skrb glede
potovanja v Južno Afriko. Seveda to ni bilo z ničemer povezano s
Krškim, saj sem nenazadnje in hvala bogu delavec TV Slovenija, za
katero moram opravljati tudi naloge, ki ne sodijo zgolj na moje
področje. V Afriko sem odšel na lastno željo, pa tudi sponzorje sva
si morala s snemalcem Jožetom Grajžlom poiskati kar sama, saj niso
iz TV hiše za to prispevali niti tolarja, dobili pa kar nekaj
prispevkov in slikovnega materiala. Sicer pa, zakaj bi se moral vam
za svoje delo opravičevati?
Tudi sam sem za svoje pisanje dobil precej
pohval in namigov, da naj z njim nadaljujem. In to prav iz vrst
vaših članov, ki se pač ne strinjajo z vsem, kar se je in se
verjetno še počne v klubu, med njimi so tudi nekateri tekmovalci,
kateri seveda ne bom povedal, da ne bi imeli zaradi tega kakšnih
nevšečnosti. Vsekakor ni bil moj namen, da bi razgaljal delo vašega
društva, zato se v to ne nameravam spuščati. Pa ne, da se koga
bojim, ampak ker menim, da boste odnose med sabo že znali razčistiti
sami. Sicer pa so, kot sami ugotavljate, še drugi klubi in tudi
drugi novinarji, ki se naj pač ukvarjajo s tem. Meni je speedway v
veselje in sprostitev, pa čeprav moram ob tem tudi delati in paziti
svojega otroka.
Upam, da boste obljubo držali in da se mi
resnično ne bo več treba oglašati. Vsem članom kluba, ki svoje delo
opravljajo res ljubiteljsko iskreno opravičilo, vsem drugim pa…
Pripis:
Ob vsem tem pisanju pa se sprašujem, ali sem s
tem, da sem želel, da je na dirki ob meni tudi moj sedemletni sin,
res zahteval preveč? Pa še to, ali imate v društvu res preveč
denarja, da ga lahko tratite za advokate in sodišča?
Goran Rovan
Naš glas, 18.7.1996
Na vrh strani |