GORAN ROVAN
ŽIVLJENJEPIS
HOBIJI
DOPISNIK TV SLO
NOVINARSTVO
LITERATURA
SPOMINI
VIDEO
RAZSTAVE
FOTOGRAFIJE


goran@nikamedia.si
gsm 041 327 848

INTERNE INFORMACIJE

Interne informacije 9 - september 1985

 Moje prve Interne informacije so tokrat malo daljše, a naj mi bo že v naprej oproščeno, saj se je v tem času, odkar združujem delo s TV, v Posavju marsikaj zgodilo.

Naj začnem kar pri eni manj ugodni stvari. Rudnik nekovin v ustanavljanju na Blanci gre namreč v stečaj, predvsem zaradi nepokrite izgube in ker pač niso uspeli najti sanatorja, pa tudi ustanovitelji niso najbolj složni med seboj, Pet delavcev, ki so še ostali v njem, verjetno ne bo težko zaposliti kje drugje, ostale stvari se bodo reševale postopoma. V treh letih je rudnik, ki nikoli ni prav zaživel, pridelal pa je skoraj 53 milijonov izgube, 17 upnikom pa dolguje še 20 milijonov obresti in blizu 79 milijonov kreditnih obveznosti. Zato verjetno ni slučajno, do so odgovorni tovariši želeli, da se o tej zadevi ne bi poročalo.

V neugodnem položaju se nahaja tudi sevniški Stilles, ki ima kljub izvozu veliko izgube. Slabo gre tudi brežiški tovarni pohištva, kjer se zaloge neprestano kopičijo, nič jim ne pomagajo niti razprodaje in v skrajnem primeru razmišljajo celo o začasni zaustavitvi proizvodnje.

V brežiškem Zavodu za kulturo se otepajo s kadrovskimi težavami. Samo z radia sta letos odšli dve novinarki, baje odhaja tudi odgovorni urednik Franci Hedl, tako da bo na tej lokalni radijski postaji ostal le še en novinar, ki pa je prišel pred kratkim iz obrtne zadruge Grič, zakaj se ve, sicer pa je pred leti že delal na radiu, sicer pa bo Zavod za kulturo dobil tudi novega direktorja, neuradno prihaja Silvester Mihelčič iz Bele Krajine.

Obrtna zadruga Grič je dobila družbeno varstvo in zaenkrat še ni nič slišati, da bi bilo kaj bolje, čeprav so odstavili direktorja. Pod družbenim varstvom je tudi krški KOSTAK, komunalno stanovanjsko podjetje. Poleg dviga cen komunalnih uslug že imajo številne rešitve, od nove lokacije do združitve sorodnih dejavnosti s stanovanjsko skupnostjo. Sicer pa so nekatere stvari že uredili in bodo nekaj pooblastil verjetno dobili še pred iztekom prisilne uprave /delavski svet ipd.

V brežiškem IMV-ju še vedno ne vedo, kakšne vloga jim je namenjeno pri reševanju novomeškega iemveja, bojijo, se le, da jih s časom, ko jih ne bodo več nujno potrebovali, kaj zlahka ukinejo, kot obrat tovarne prikolic, kot je razvidno iz sanacijskih programov. Težave s konstituiranjem pa ima tudi Inplet, saj mu ustanovitelji: Lisca, Komet in še posebej Jutranjka ne dajo nujno potrebne podpore. Vendar po obisku skupine iz CK kaže, da bodo vse to le uredili, saj je za zadevo zadolžen celo občinski izvršni svet. Je pa v Jutranjki poleg zloglasne afere Vehovar-Stopar na vidiku, vsaj po mojem mnenju, spet nova zadeva. Tukajšnji direktor Karel Vehovar je namreč sklenil, da bo pred odhodom v pokoj obračunal s 15-letnimi krivicami, ki so se godile njemu in njegovemu kolektivu. V pismu, ki ga je bogato "argumentiral"in naslovil celo na CK ZKS navaja dvanajst točk. Sedaj verjetno pričakuje, da ga bodo člani CK spoznali za nedolžnega oziroma žrtev šikaniranj, intrig, klevet in diskriminacije, šel je celo tako daleč, da je izračunal, do imajo delavci Jutranjke kar polovico manjše osebne dohodke, kot bi jih lahko imeli, če ne bi direktorje in okoli 20 ljudi iz tega kolektiva vseh teh 15 let občinski funkcionarji tako enostransko in zaničevalno obravnavali. Zadeva je precej delikatna in vprašljiva, verjetno pa je več kot zrela za objavo v Tedniku, če se TV kot edini množični medij ni vpletla v zadevo Stopar. Sicer pa se Vehovar še ne namerava končati gonje proti Stoparju in govori o pristranskosti sodišča, ki je Stoparja že petkrat spoznala za nedolžnega.

Nesoglasja se javljajo tudi na področju kulture, Gre za organizacijo mednarodnega simpozije Forma viva, ki naj bi bilo spet prihodnje leto. Delegati skupščine FV so namreč že aprila letos ponudili kolektiven odstop, Tega pa občinska kulturna skupnost Krško še ni sprejela, ravno tako tudi centralna skupščina FV v Ljubljani. Vse je še odprto, vendar slabo kaže, da se bo dobro končalo. Vsekakor gre za mednarodni ugled prireditve, Kostanjevičani namreč očitajo krški kulturni skupnosti, da ni poravnala obveznosti za lansko FV, gre za 97 starih milijonov dinarjev. Prav tako pa v dopisih dokazujejo, da Kostanjevica ni dobila sredstev za delovanje Lamutovega likovnega salona, kulturnega doma, kina in knjižnice ter grafičnega bienala jugoslovanskih otrok. Kulturno skupnost bi po njihovih trditvah celo načrtno paralizirala kulturo v Kostanjevici. Zanimiva tema, vendar z zelo malo pisanimi argumenti, verjetno prav tako primerno za analizo v Tedniku oziroma Integralih.

Zanimivo bi se bilo spustiti tudi na področje zdravstva. Tu je namreč precej stvari neurejenih in jih b potrebno razčistiti, v kolikor se jih sploh da. V Brežicah so se že odločili, da se zavzemajo za ustanovitev delovne organizacije zdravstva v Posavju s sedežem v Brežicah, medtem ko se Krčani in Sevničani o tem še niso opredeljevali. Sicer pa to akcijo vodi medobčinski sindikat, ki je naročil posebno študijo, šele potem se nameravajo lotiti priprav na več kot potrebno reorganizacijo.

V šolstvu je slišati precej pripomb čez OD prosvetnih delavcev, v krški občini so celo grozili s štrajkom, verjetno pa ni nič drugače v ostalih dveh občinah, saj tam pri OD celo zaostajajo za Krčani. Vse pogosteje pa so kritizirani tudi osebni dohodki funkcionarjev, zavrelo je predvsem pri izplačilih polletnega poračuna. Najbolj glasni pa so bili v rudniku Senovo. Zaradi nizkih OD in še česa drugega pa robantijo tudi v brežiškem Agroservisu, kjer so celo prekinili delo in to ravno v času, ko se je v Brežicah mudil predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen. Agroservis je od GG Brežice, kjer je bil Orožen slavnostni govornik, oddaljen le 200 metrov, vse pa se je odvijalo istočasno: proslava in prekinitev dela.

Za prvič torej malo več in malo bolj obširno o določenih temah. Pa tudi sicer upam, de bodo naslednje informacije iz Posavja bolj aktualne in bolj zgoščene.

 Na vrh strani


Interne informacije 10 – oktober 1985

 Zaradi udeležbe na vojaških vajah, na katerih sem imel čas in čast spoznati (ne)organiziranost in (ne)sposobnost naše vojske, saj sem šest dni zmrzoval in stradal pod milim nebom, ne da bi vedel zakaj , zamujam z internimi informacijami.

V moji enoti je namreč povsem odpovedalo informiranje, verjetno pa še kaj drugega, tako da je ob koncu uspešne »vaje« med udeleženci malce zavrelo in so nas morali tolažiti oziroma so morali priti celo generali, saj ustrahovanja starešin z nižjimi čini niso zalegla. Očitno so, vsaj upam, spoznali lastno krivdo in morda jih bo to le kaj izučilo v bodoče, kajti takšne in podobne stvari, ki so se dogajale tokrat, se po besedah "starih borcev" vlečejo že dlje časa.

V tem času je v Posavju verjetno največji problem ogrevanje. Premoga, lignita in briketov namreč ni dovolj za vse, rud­nik Senovo ima težave z muljem, ki jim zaliva rove. Poleg tega ni kurilnega olja, tako da nekateri že zmrzujejo, druge pa spet "pogrevajo" nove cene ogrevanja, V Krškem pa tudi to, da je samoupravna stanovanjska skupnost samovoljno speljala plačilo za ogrevanje tako, da se sedaj izločajo iz osebnih dohodkov lastnikov stanovanj, oziroma uporabnikov družbenih stanovanj. A ne samo stroške ogrevanja, ampak tudi stanarin, kar je razburila prebivalce tega območja in pripeljalo do cele vrste pritožb.

Zaradi pojenjajočih rezerv pitne vode so tudi v Posavju morali v določene krajevne skupnosti dovažati vodo s cisternami, očitno so to dobro speljali, saj vsaj na moja ušesa ni prišla nobena kritika čez takšno oskrbo. Problem pa je še vedno telefonija. To občutim tudi sam, ko porabim nemalo časa, da vsak dan prikličem v Ljubljano. Pa tudi v sami regiji ni nič bolje. Včasih bi bilo bolje, da bi sedel v avto in se odpeljal v kraj, kamor bi želel telefonirati, saj bi prišel prej kot pa dobil zvezo po telefonu. Kljub obremenjenosti pa še kar širijo telefonske centrale in pri­ključujejo nove, pa čeprav na ta račun prihaja do cele vrste zapletov, vmešavanj v pogovor itd.

Ko že govorim o posavskih »temah«, naj povem še to, da poteka evidentiranje kandidatov za voljene funkcije zelo počasi in da marsikje primanjkuje "sposobnih" in voljnih ljudi za vse odgovorne funkcije tako v posameznih občinah kot v regiji. V krški občini se sindikat pritožuje, da ne more več brzdati osebnih dohodkov, saj ti rastejo preko vsake meje in proti vsem družbenim dogovorom. Ob tem ne morem, da se ne bi vsaj malo izkašljal. V Djuro Salaju na primer prejemajo administratorke z dve ali triletno šolo in brez večjih izkušenj od 7 do 9 starih milijonov dinarjev osebnega dohodka mesečno, brez stimulacije, minulega dela, poračunov, izmenskega dela itd. Nehote namreč pomislim, ali bom kdaj takšen znesek videl tudi na svoji plačilni kuverti. Prav kmalu verjetno že ne. Za ilustracijo pa naj novem še to, da prejema referent za interno informiranje v tej tovarni za svoje delo preko 10 seveda starih milijonov. Morda se bo kdo ob tem iz naše hiše vsaj malo zamislil.

Nuklearna elektrarna je pred kratkim stala zaradi nekakšne okvare, vendar javnost za to seveda ni nič zvedela. Bilo je namreč med vikendom, k sreči pa so stvar hitro popravili tako da res ne bi bilo potrebno vzburjati javnosti. Vprašanje pa je, kaj bi bilo, če bi bila okvara večja in bi trajala dlje časa. V času bi govorice verjetno spet opravile svoje in povzročile nepotreben preplah in ugibanja.

Ko sem že pri govoricah, naj povem še to, V Krškem in okolici je slišati vse več namigov, da tovariš inkasant, ki pobira RTV naročnino opravi večino dela v začetku tromesečja in potem zbrani denar veže na banki in na ta račun kasira obresti. Koliko je v teh govoricah resnice ne vem, sicer pa tudi ni moja stvar , da bi o tem razmišljal in raziskoval. Omenjam vso stvar le zato, ker sta se v moji pisarni oglasili že dve stranki, ki sta želeli, da RTV naročnino izločata iz OD ali pa preko čekov direktno v Ljubljano in ne v roke omenjenemu »nepoštenemu« inkasantu.

V Sevnici še vedno dviguje prah Jugotanin s svojim onesnaževanjem okolja. Na vseh sejah občinske skupščine se zato stalno pojavljajo vprašanja o tem, kaj se je oziroma se namerava pokreniti v tej zadevi. O tej »žgoči« temi je razpravljal tudi izvršni svet in sprejel sklep, da se v drugi polovici novembra pripravi javna razprava o tej problematiki, na kateri se bo vse jasno in glasno pojasnilo.

Brežičani zamerijo TV Ljubljana, ker nismo prišli in posneli Franca Šetinca, ki je bil na slavnostni seji ob občinskem prazniku imenovan za častnega občana. Jaz sem sicer svoje opravil, obvestil urednika dnevnika, sicer pa kaj več kot to, kar sem že omenil, ni bilo za poročat.

V brežiškem zdravstvenem domu se baje pripravlja ukrep začasnega družbenega varstva zaradi neurejenih samoupravnih aktov in še česa drugega verjetno. Mimogrede naj omenim, da je direktor omenjenega zdravstvenega doma v samem vrhu letošnjih najvišjih osebnih dohodkov v brežiški občini, prejema v povprečju preko 23 starih milijončkov, med najslabše plačanimi direktorji je pa ravnatelj Posavskega muzeja, ki prejema kar štirikrat manj.

Za konec naj omenim, da so Krčani že začeli s pripravami na 12. kongres ZSMS, ki bo prihodnje leto. Baje pa bodo morali podreti barako, v kateri je sedaj Dom mladih, drugih prostorov za mladino pa zaenkrat v Krškem ni, oziroma treba bi jih bilo poiskati in urediti, sicer pa tudi ti niso primerni.

 Krško, 28.10.1985

  Na vrh strani


Interne informacije 11 – november 1985

V času, ko pišem te Interne informacije vzburja posavsko javnost predvsem predlog, da brežiška občinska skupščina izreče začasni ukrep družbenega varstva Zdravstvenemu domu Brežice, tozdu tamkajšnjega Zdravstvenega centra. (o tem bodo 25. in 26. novembra razpravljali delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora. Obstajajo vsi pogoji za izrek tega nepopularnega ukrepa, vendar se v kuloarjih vse bolj širijo novice, da ukrep tokrat morda ne bo izrečen, saj je še cela vrsta organizacij združenega dela zrelih za takšno in drugačno ukrepanje, predvsem pa delovna organizacija Zdravstveni center kot celota. Ker gre za vprašanje organizacije posebnega družbenega pomena je stvar toliko bolj občutljiva, baje pa se vrši vrsta pritiskov, da do tega ne bi prišlo, vprašanje pa je, kaj bodo o tem menili tudi sami delegati občinske skupščine. Tudi zaposleni v tej temeljni organizaciji se s tem ne strinjajo in obtožujejo tisk, da o tem ni pravilno poročal itd. Sicer pa bomo kmalu videli, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Prav gotovo pa je zadeva dvignila precej prahu in ne smo znotraj občinskih meja, temveč tudi širše.

Ko že govorim o začasnih ukrepih družbenega varstva, naj dodam, da so pri dveh primerih (že izrečenih) dopolnjevali člane začasne "prisilne uprave". V krškem Kostaku so ta začasni poslovodni organ razširili še za enega člana (domneva se, da bi ta kasneje prevzel direktorski stolček), v brežiški Obrtni zadrugi "Grič" pa so enega člana zamenjali z drugim, zaradi zdravstvenih razlogov.

V Sevnici je prav tako čutiti precej razburjenju, Gre za nepravilnosti pri razdeljevanju posojil kooperantov kmetijskega kombinata. Do tega je prišlo zato, ker ne obstaja nikakršen pravilnik, ki bi to urejal in so pač delili na pamet in seveda malce po svoje. Po obelodanjenju le tega so prejemniki ta posojila vrnili, žalostno je tudi to, da sevniški župan, ki si je mimogrede poiskal svoj bodoči stolček v tem kombinatu in opravlja sedaj funkcijo predsednika občine le volontersko oziroma polprofesionalno, o vseh teh zdrahah nič ne ve, morda pa tudi noče nič vedeti. Poleg tega je par tovarišev, ki so sredstva namenjena pospeševanju kmetijstva uporabilo lepo za nakup službenih avtomobilov, moralo svoje direktorske stolčke prepustiti drugim.

Sevničane pogreva tudi hladna kulturna dvorana gasilskega doma, za katero nimajo kurilnega olja oziroma ga hranijo za hude čase. Zlobneži pa radi pripomnijo, da kakšen liter tega kuriva konča tudi v kakšnem privatnem ali celo občinskem dizlu.

Še ena stvar je zanimiva v Sevnici. V naselju Šmarje je namreč gradbeno podjetje Beton na črno postavilo stanovanjski stolpič. Stvar je precej zakomplicirana in bi potrebovala več prostora za pojasnitev. Vsekakor bi to lahko bila zanimiva tema za Tednik,.Na kratko gre za to, da je slovensko ustavno sodišče razveljavilo štiri odloke sevniške občinske skupščine, tako da je izdano gradbeno dovoljenje postalo brez vrednosti in neveljavno. Sevničani (predvsem tisti, ki so vse to skuhali) o tem neradi govorijo in še naprej delajo oziroma gradijo po svoje. Očitno slovenska ustava za njih ne velja!

Tudi v Posavju je cestarje presenetil prvi sneg, saj ga očitno še niso pričakovali, vendar so se potem le nekako znašli. Sneg pa je presenetil tudi delavce Pionirja, ki priključujejo nekatere stanovanjske objekte na novo kurilnico s trdimi gorivi. Dela bi morali končati do 15. decembra, žal pa so uspeli le vse razriti in sedaj čakajo na boljše čase. Baje tudi z dokumentacijo ni vse v redu, ravno tako pa komunalno stanovanjska skupnost ni našla še sredstev za ta poseg. Prizadeti so seveda stanovalci, ki plačujejo dražje ogrevanje na kurilno olje. Pa tudi oskrba z njim je vprašljiva. Lep vzrok za nedelo so dobili tudi delavci Kostaka, ki že ves mesec ne odvažajo smeti iz teh predelov, kjer se opravljajo oziroma ne opravljajo ta dela. Opažam pa tudi, da v Krškem občasno gori javna razsvetljava tudi podnevi, s tem morda simbolizira, da pač živimo v atomskem mestu in imamo dovolj električne energijo, čeprav jo je ob zadnjem sneženju tudi pri nas večkrat zmanjkalo.

Morda naslednja stvar kot mnoge druge, res ne sodi v Interne informacije, vseeno pa bi rad opozoril nanjo. Vladimir Štoviček naš priznani medaljer iz Leskovca pri Krškem praznuje prihodnje leti 90 letnico rojstva. Ob tem jubileju si verjetno zasluži, da bi o njem in njegovemu bogatemu delu posneli oddajo. Verjetno je že zelo malo takšnih mojstrov med nami. To samo v premislek, čeprav se zavedam vseh težav, v katerih je sedaj naša hiša.

 Krško, 19. 11. 1985

 Na vrh strani


Interne informacije 12 – december 1985

 Prvotno razburjenje ob izreku začasnega ukrepa družbenega varstva Zdravstvenemu domu Brežice se je že pomirilo, vendar prihajajo na dan številne »informacije« o nezdravih odnosih v tem kolektivu. V njem namreč obstajata dva tabora /(klana), ki drug drugemu mečeta polena pod noge. Baje so šli celo tako daleč, da so si pisali razne žaljivke po stenah doma. Pri vsej stvari pa so vpletene tudi občinske strukture, predstavniki občinskega izvršnega sveta, sindikata in še nekateri. Ti so namreč odšli iz te sredine, eni imajo še vedno v njej svoje družinske člane, tako da vse skupaj izgleda kot nekakšen revanš oziroma obračunavanje s tistimi, ki so še ostali v zdravstvenem domu in s katerimi so prišli v konflikt. Direktor ZD je odstopil, zato so krivdo naprtili delavskemu svetu tozda, vendar le tega niso razpustili, ampak mu le omejili nekatere pravice, ki pa jih tudi prej ni opravljal (kadrovske zadeve itd.). Direktor pa je sam priznal svojo krivdo, sicer po uradnem delu in v ožji družbi in je bil zaradi tega tudi prizadet, saj bo delavski svet le s težavo opravljal nalogo, ki mu je bila po nezaupnici v novih okoliščinah dana. Poleg tega je za predsednika začasnega KPO imenovan direktor brežiškega Zdravstvenega centra, ki bi lahko na razmere v tej temeljni organizaciji že poprej vplival in jih skušal rešiti. Slišati je tudi pripombe na samo sestavo tega organa, ki je preobširen, v njem pa je precej članov (menda kar trije), ki so izven Posavja. Morda je to nezaupnica v kadre, ki jih imamo v regiji?

V Brežicah imajo probleme tudi z IMV-jem. Dolgo namreč niso vedeli kaj kani matična organizacija storiti s to temeljno organizacijo prikoličarjev, saj jih niso omenjali v nobenem sanacijskem programu. Na zadnji seji občinske skupščine pa so predstavniki IMV lahko iz prve roke (Dušana Lavriča) zvedeli, da ostajajo še naprej tozd, tudi po predvideni reorganizaciji v dve delovni organizaciji. Zato pa še ni jasno, kaj bo s kovinskim obratom, ki sedaj spada v sklop tovarne avtomobilov in ga nameravajo ukiniti oz. priključiti brežiškim prikoličarjem. To delavcem iz tega obrata seveda ni všeč, ne želijo se tudi priključiti prikoličarjem, kjer jim sicer obljubljajo, da bodo lahko opravljali servisno dejavnost, ker se bojijo, da se bodo morali preusmeriti, kar pa seveda nočejo. Baje delajo že ves čas v nemogočih razmerah in očitajo IMV, da v vseh teh letih ni vložil v ta obrat niti dinarja, saj so vso opremo in prostore dobili zastonj. Zato se nameravajo izločiti iz IMV in se priključiti tovarni celuloze in papirja. Vodstvo IMV nima nič proti, saj ima dovolj drugih problemov in se nimajo časa o tem pogovarjati, denarja za vlaganje v ta obrat pa nimajo, niti primernega programa zanj. Poleg tega pa jim je lažje žrtvovati teh 30 ljudi in stroje, kot pa se še naprej natezat.

Na javni tribuni v Sevnici o varstvu okolja, ki jo je pripravila krajevna konferenca SZDL, ni bilo toliko občinstva, kot bi po temi lahko pričakovali. Krivec za to je prav socialistična zveza, ki ni poskrbela za obvestila in je vso stvar prestavljala meseca v mesec, ta ko da se sploh ni vedelo, kdaj dejansko bo. Edino obvestilo je šlo preko radia (lokalnega). Marsikaj pa je tudi na tribuni ostalo nepojasnjeno. Pogrešali so predvsem zdravnika, ki bi bil sposoben odgovoriti na številna vprašanja o vplivu vseh teh substanc, ki jih Jugotanin izloča, na človeški organizem. Delavci Jugotanina so sicer vseskozi poudarjali, da gre samo za neprijeten prah in smrad, ki pa zdravju ni škodljiv. Dokazov in študij  o tem pa seveda ni, niti protiargumentov, vsaj pravih ne. Baje je podobna tovarna, kjer proizvajajo samo furfural tudi v Loznici in zanimivo bi bilo vedeti, kakšne težave imajo oni. Od strokovnjakov iz Zavoda za varstvo pri delu smo slišali, da so naši standardi glede teh snovi, ki jih izloča oz. proizvaja Jugotanin, precej togi, medtem ko imajo v tujini bolj rigorozne, prav gotovo ne brez vzroka.

V sevniškem Stillesu se še vedno otepajo z izgubo, ki seveda vedno bolj raste. Vprašanje je, kako bodo ukrepali, saj v nedogled bodo morali iti. Na njih pa z zaskrbljenostjo gledajo tudi v sozdu Slovenijales.

 Seveda pa se na zadnjih sestankih poleg volitev največ govori o savskih elektrarnah in o problemih, ki jih te prinašajo. Na žalost se teh stvari nihče sistematsko ne loteva, kar seveda odgovarja Elektrogospodarstvu Slovenije. Še vedno ni rešena renta oziroma kriteriji za vrednotenje izgubljeni zemljišč. Še največ je pri tem naredil Programski svet za Krško polje pri Medobčinski gospodarski zbornici za Posavje. Ta se zavzema, da se ob gradnji verige savskih HE rešuje tudi ostale panoge oziroma celoten razvoj Posavja. Na svetu posavskih občin pa je bilo sicer neuradno slišati, da se bo gradnja začela šele ob koncu leta 86 in ne še v aprilu, kot je bilo načrtovano. Predstavnik EGS pa je povedal še eno zanimivo stvar in sicer, da bi lahko bila akumulacije veliko manjše, v kolikor bi se uspeli dogovoriti in uskladiti s SR Hrvatsko, dokler pa do tega ne pride, se bodo pač gradile takšne kot so v načrtu. Verjetno tudi ne bo možen enoleten zamik pri gradnji, ampak bo ta kar dveleten, tako da lahko računamo, da bo gradnja trajala celih 15 let in morda več. Do takrat nam bo morda uspelo očistiti tudi našo Savo, ki nam zdaj povzroča toliko preglavic.

Čeprav se načeloma vsi Posavci zavzemajo za enoten nastop pri projektu stoletja, potem pri sami realizaciji spet prevladajo ozki občinski interesi oziroma ozki podjetniški. Tako je sedaj že zaropotalo pri črpanju gramoza, kjer se ne morejo zediniti, da bi ga najprej pobrali v sami akumulaciji, baje ga je samo na področju bodoče HE Brežice več kot 15 milijonov kubičnih metrov, podobno pa je tudi pri Mokricah. Kljub temu pa je krška občinska skupščina že sprejela odlok, da začne kopati gramoz na kmetijskih površinah, ki pa ne bodo poplavljene.

Za konec pa še zanimiva informacija o izgubah v EGS. Zanje so krivi samo veliki odjemalci (Kidričevo, Ravne, Štore, Jesenice itd.). Ti namreč plačujejo kilovatno uro po 4 dinarje, medtem ko je proizvodna cena v slovenskem elektrogospodarstvu 10 dinarjev. O tem, da ti potrošijo večino proizvedene električne energije, pa verjetno ni potrebno posebej omenjati.

Krško, 23.12.1985

Na vrh strani


Interne informacije 1 – januar 1986

 Prekinitve so vse pogostejše tudi v Posavju. Tako jo prišlo do "štrajka" v brestaniškem Sigmatu - Novolesovem tozdu in sicer že pred novim letom, konec januarja pa še v nekaterih tozdih konfekcije Lisca. Povod so seveda nizki osebni dohodki, pravi vzroki pa so verjetno globlji. V Sevnici je prišlo tudi do zaostrenih mednacionalnih odnosov, kje in kako zaenkrat pa nisem uspel zvedeti, sicer pa so vso stvar že v kali zatrli, še preden je sploh prišlo do izpadov.

Tudi evidentiranje možnih kandidatov za bližnje volitve je povzročilo precej vroče krvi. V Sevnici so šli posamezniki celo tako daleč, da so v boju za "oblast" na račun konkurentov spravili ven marsikaj "neugodnega", čeprav nič tako groznega. Kljub temu pa sta na račun metanja polen pod noge morala kar dva kandidata za župana izstopiti iz ZK, kar pa seveda pomeni tudi izločitev iz kandidatne liste.

Ko sem že pri sevniški občini naj omenim še Stilles, o katerem se zadnje čase toliko govori in razpravlja. V preteklem letu je namreč ta delovni kolektiv pridelal skoraj 300 milijonov dinarjev izgube. Izgubo ima delovna organizacija kot celota in en tozd (Stilno pohištvo), medtem ko je drugi (Notranja oprema) na meji in ima motnje v poslovanju. Zato so na izvršnem svetu prišli do kompromisne rešitve: ukrep za ves Stilles, s to razliko, da se v tozdu, ki nima negativnega rezultata ne odstavi direktor. Sicer pa so delavci zahtevali glavnega direktorja (Peternela) in vodje DSSS (Volčanška), medtem ko so tovariši iz "papirnatega" sozda Slovenijales bili proti temu in celo proti ukrepu (nekateri). Sedaj je še vedno vprašljiva sestava začasnega kolektivnega poslovodnega organa, saj v Sevnici dobrih in sposobnih kadrov krepko primanjkuje.

V zdravstvenem domu Brežice so razmere še bolj zaostrujejo, odkar je uveden ukrep družbenega varstva. Temu pripomorejo tudi tovariši iz »prisilne uprave«, ki vsak po svoje rovarijo po njem in pač iščejo "grešne kozle" za slabe medsebojne odnose med zaposlenimi. To je bil tudi edini pravi vzrok za uvedbo ukrepov, medtem ko so neurejeni samoupravni splošni akti samo posledica teh slabih odnosov. Seveda z metodami, s katerimi so začeti nekateri "poklicani" tovariši, vso stvar še poslabšujejo, nezadovoljstvo med delavci pa se vse bolj veča in odnosi samo zaostrujejo, namesto nasprotno. Nekateri so zaredi tega že odšli iz te sredine, drugi pa nameravajo to storiti ob prvi priliki. Skratka še bo vroče in prav gotovo bo vsa stvar prav kmalu zrela za obdelavo v Tedniku.

V Nuklearni elektrarni je zaenkrat vse normalno, kot ponavadi. Ko pa bo spet kaj narobe oziroma kašna sprememba bo pa spet nemogoče dobiti kakršnekoli informacije. Temu je pripomogel tudi predsednik komiteja za informiranje, ki je poslal pismo predsedniku republiškega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju in predsedniku komiteja za energetiko, v katerem navaja, da je prišlo ob zadnji prekinitvi v NEK do tega, da je bila javnost preveč podrobno informirana in da je za obveščanje o NEK pristojen le komite za informiranje. Sicer pa se v Krškem in okolici govori, da za zadnjo večjo zaustavitev sploh ni bil kriv transformator, ampak stikalo pred njim. Če je to res, vsa stvar z zamenjavo transformatorja sploh ni bila potrebna, je pa prav gotovo veliko stala in še bo, kdo bo to plačal pa se že ve - mi uporabniki električne energije. V NE to seveda zanikajo, vsekakor pa upam, da bo vsa resnica o tem slej ali prej prišla na dan. Kot zanimivost naj povem še to, da direktor slovenskega dela NE (Dular) zaradi omenjenega pisma ne daje več nobenih informacij – češ obrnite se na komite za informiranje, ki je tudi edini pristojen, medtem ko direktor za Hrvatsko (Medvedec) sprejema hrvaške kolege (novinarje) brez izjeme in daje informacije iz prve roke in seveda brez kakršnega koli žegna.

Pa še ena zanimivost iz Krškega. Tovarna Djuro Salaj namerava (ali pa je morda to že) tožiti zvezni izvršni svet, zato ker ji ni omogočil nakup deviz, kot je obljubil. ZIS je namreč prepovedal izvoz časopisnega papirja, tovarni pa obljubil devize. Šlo je za 30 tisoč ton, zaradi tega ukrepa pa je vprašljiv tudi letošnji izvoz TCP.

Za konec pa naj omenim še to, da je tudi v Posavju čutiti težnje po novi samoupravni organiziranosti oziroma po ukinjanju tozdov. O tem zaenkrat šele razmišljajo v nekaterih ozdih, za ta korak pa se še niso nikjer odločili. Sicer pa se je leto šele začelo.

 Krško, 23.1.1986

Na vrh strani


Interne informacije 2 – februar 1986

 Spet je mesec naokrog, moram priznati kar pester glede dogajanj (sestankov, sej ipd.). Seveda pa se na teh sestankih premleva več ali manj iste stvari, pa naj bo to na socialistični zvezi, sindikatu ali ZK. Ko v Posavju razpravljajo o kritični analizi našega političnega sistema je slišati vse preveč pridig čez napake, ki smo jih storili na zvezni ali republiški ravni. Lastnih, ki jih počenjamo vsak dan, pa ponavadi sploh ne vidimo, kaj da bi jih skušali celo odpraviti oziroma reševati. Se je že lažje izgovarjati na tiste stvari, na katere ponavadi težje vplivamo (ukrepi zvezne vlade ipd.).

Tudi volitve se vse bolj približujejo. Pri pripravah nanje so v vsaki občini ravnali po svoje. V sevniški so na odgovorne funkcije v občini evidentirali le po enega kandidata, medtem ko je v krški občini spisek širši. V brežiški pa so dolgo časa pustili vse predlagane kandidate na listah, šele v zadnjem času so se odločili in za posamezne funkcije evidentirali po enega oz. dva kandidata. Tako se sedaj povsod že govori o bodočih županih in ostalih funkcionarjih kot da so volitve že opravljene. In to tudi tam, kjer je evidentiranih po več kandidatov, se namreč že ve, kdo bo izvoljen. Sicer pa imajo povsod pripombe na to, češ da je iz Posavja evidentirano premalo kandidatov za republiške in zvezne funkcije. Po eni strani je to razumljivo, sploh če imam v mislih to, da v vseh sredinah jamrajo, da imajo premalo oz. da nimajo dovolj sposobnih ljudi, primanjkuje pa tudi strokovnjakov v delovnih organizacijah. Te pogrešajo predvsem v brežiški in sevniški občini, v krški je v povprečju malo bolje, čeprav podrobnejši pogled pokaže, da je večina le teh v tovarni celuloze in papirja in jedrski elektrarni. Razen tarnanja pa tudi v naprej verjetno ne bo dosti bolje. Firme sicer razpisujejo več štipendij kot v letih poprej, seveda pa spet za profile z manj zahtevno izobrazbo (3,4,5 stopnje). Vse kaže, da bo Posavje tudi v naprej gradilo svoj razvoj na »črncih« in ne na znanju. Na to sicer mnogi opozarjajo, zaenkrat še brezuspešno.

Vse bolj se približuje tudi mladinski kongres. Žal se je spet pokazalo, da sloni ta organizacija na nekaterih posameznikih (vsaj v krški občini), ki se razdajajo, medtem ko baza mladih ostaja zunaj in neaktivna. Tako je bila programsko volilna seja OK ZSMS Krško nesklepčna in so jo morali sklicati še enkrat in to v letu, ko se pripravljamo na kongres.

Problem imajo tudi obrtniki v krški občini, seveda so ti podobni kot v ostalih slovenskih občinah, vendar so se ti odločili, da o svojih spregovorijo na okrogli mizi. Do te pa še ni prišlo, saj je občinski izvršni svet, ko je zvedel za njihove namene odločil, da bo sklicatelj on.

Zdaj pa še nekaj o zdravstvu v posavski regiji. Že nekaj časa medobčinski sindikalni svet čaka iz republike naročene študije o racionalni organiziranosti zdravstvenih organizacij. Rok za novo organiziranost pa se vse bolj približuje, čeprav nihče niti približno ne ve, kako naj bi to bilo organizirano (samoupravno in funkcionalno).

Ko sem že pri zdravstvu moram spregovoriti še o težavah brežiškega zdravstvenega doma. Poleg skaljenih medsebojnih odnosov jih sedaj pesti še kadrovski primanjkljaj, saj zdravniki odhajajo, novi pa se na razpise ne javljajo zaradi ukrepov prisilne uprave.

Tudi Stillesu je končno izrečen ukrep družbenega varstva, odstavljena sta dva direktorja in vodja DSSS ter imenovan nov začasni kolektivni poslovodni organ, zaenkrat le tričlanski, dva pa še niso uspeli najti. Tako smo spet pri kadrih, teh je namreč premalo, še manj pa je takšnih, ki bi hoteli iti v tak delovni kolektiv, ki ima tako veliko izgube in to še v času, ko je vsa naša lesna industrija v krizi.

Za konec pa še to, da je tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj umaknila tožbo proti zveznemu izvršnemu svetu glede obljubljenih deviz – očitno so spoznali, da jih tudi po tej poti ne bodo dobili.

 Kranjska gora, 23.2.1986

Na vrh strani


Interne informacije 3 – marec 1986 

Volitve so mimo, predlagani, so že nosilci odgovornih funkcij v občinah, tako da na tem področju ni nič bistveno novega. Vmes se je sicer res marsikaj dogajalo, zgodilo pa nič pretresljivega, Mnogi evidentirani so odklonili kandidaturo oziroma ponujene funkcije in se je potem pač krpalo z za to pripravljenimi tovariši. Če so izbrani pravi, pa bomo lahko prav kmalu videli. Ko sem že pri volitvah, naj omenim še eno malenkost, ki se je zgodila v Boštanju, kjer so na nedeljskih volitvah imeli tudi referendum za samoprispevek. Tu so se namreč zgodaj zjutraj pojavili lističi s pozivi krajanom, da glasujejo proti samoprispevku. Očitno niso naleteli na ugodna tla, saj je bil vseeno izglasovan samoprispevek (73%).

Pred kratkim je Medobčinski svet SZDL za Posavje v Krškem pripravil sekcijsko razpravo o razvoju kmetijstva ob izgradnji verige spodnje­savskih hidro elektrarn. Bilo je sicer precej vabljenih, čeprav je bil interes mnogo širši. Ti se seveda niso udeležili razprave, vendar so ravno ti tisti, ki potem naokoli jokajo, da so premalo obveščeni. Po eni strani imajo kar prav, saj na splošno o tem ne govorimo in pišemo veliko, vsaj o konkretnih zadevah ne, ker pač še niso dorečene. Na tej razpravi sem prvič doživel, da so nekateri tovariši tudi javno osporavali "projekt stoletja", nekateri celo z argumenti in ne na splošno in emocionalno. Sicer pa so številni udeleženci razprave sploh sprašujejo, komu so namenjeni takšni in podobni sklici. Na njih razpravljavci največkrat sami sebi dopovedujejo in se sprašujejo. Tudi na tej omenjeni razpravi ni bilo tovarišev iz Savskih elektrarn in Elektrogospodarstva Slovenije, manjkali pa so tudi nekateri drugi. Vse zgleda, da se na eni strani razpravlja, po drugi pa dela po svoje, nevedoč eden za drugega.

Tudi razprava o kritični analizi političnega sistema so bile zaradi  kratkega roka in obširnih predvolilnih priprav zelo skromne in potisnjeno v ozadje. Še največ odziva je bila čutiti v brežiški občini, kjer je bilo predlaganih več predlogov vrednih vsaj razmisleka. V krškem SOP-u se jezijo nad novim Deviznim zakonom, ki jim povzroča precej preglavic. Tako nimajo deviz niti za službena potovanja, čeprav bodo letos zelo veliko izvozili, kako pa jim zaenkrat še ni jasno.

V Stillesu še vedno ne gre tako kot bi moralo. Začasni poslovodni organ je sicer dopolnjen, pred tem je eden od imenovanih članov odstopil oziroma sploh ni sprejel ponujenega "stolčka", drugi pa v kratkem odhaja na novo delovno dolžnost - sekretarja občinskega sveta ZSS Sevnica. 80% delavcev že prejema zajamčene OD vsak teden pa proizvedejo za staro milijardo dinarjev izgube.

Tudi gostinci se pritožujejo nad slabimi OD, visokimi cenami, davki, slabim obiskom itd. Ugotavljalo tudi, da je (baje) cena piva slovenskih pivovarnarjev v naši deželi precej višja, kot jo le ti dosegajo v drugih republikah in so že zahtevali strukturo cene. (Laško, Union).

Študije o smotrni organiziranosti zdravstva v Posavju še vedno ni, čeprav je že plačana in so vsi roki že krepko preseženi. Baje se dr. Toth, predstojnik na inštitutu, ki bi jo moral izdelati, ko zasliši, da je klic in Posavja, sploh ne oglasi več. Žalostno je tudi to, da je taisti tovariš tudi v ZKPO Zdravstvenega doma Brežice in ga tudi ni dosti čutiti. Šest mesecev po izreku ukrepa začasnega družbenega varstva pa se je v tem tozdu nabralo že toliko cvetk, ki jih sicer še preverjam, da si res zaslužijo posebno obdelavo. O tem pa raje v predlogu za objavo v Tedniku, za katero mislim, da je že skrajni čas.

 Krško, 25.3.1986

 Na vrh strani


Interne informacije 4 – april 1986

 12. kongres ZSMS v Krškem je minil brez pretresljivih dogodkov, čeprav so se jih mnogi bali. Mladi so pred kongresom marsikaj obljubljali oz. grozili, vendar je vse potekalo mirno, morda še preveč, saj bi od mladih pričakovali več aktivnosti in to ne samo v razpravah. Je pa pred kongresom prišlo do manjših »izpadov«. V Brežicah so namreč čez noč izginili plakati, ki so najavljali obkongresne prireditve v Krškem. Ali je to storil kdo iz objestnosti ali načrtno, se še ne ve. Morda so se mladi iz Brežic zbali, da nebi imeli v soboto dovolj poslušalcev, ko so pripravili festival akustične glasbe, ali pa so se jezili, ker za to prireditev niso dobili nič sredstev iz kongresne sklede. Še najbolj burno pa je bilo na zaključku kongresa, v nedeljo, v gostišču Tri lučke na Sremiču, kjer so predstavniki republiške konference ZSMS skupaj z ostalimi, ki so sodelovali pri organizaciji, razbili precej kozarcev in ostale steklovine, za dobre tri stare milijone. Drugi dan, ko je bil za to izstavljen račun, pa ga ni hotel nihče podpisati oziroma plačati. No, pa se je tudi to kasneje uredilo.

Bolj burno je zadnje čase v sevniški občini, kjer se je novinar Dolenjskega lista Alfred Železnik spravil nad novo mandatarko izvršnega sveta Marijo Jazbec. Ta je namreč predlagala v ta organ kar osem direktorjev (vseh članov pa je štirinajst), kar pa seveda ni po pravilniku. Sledili so burni članki po DL, kljub temu pa so delegati podprli omenjeni predlog za sestavo izvršnega sveta. Podobna situacija je tudi po ostalih IS, v Krškem in v Brežicah, kjer pa jih zaenkrat pustijo lepo pri miru. Baje pa je takšna sestava občinskih vlad tudi v ostalih slovenskih občinah.

 Zadeva »Stopar« se je končala oziroma se končuje. Višje sodišče v Ljubljani, se je namreč dokončno izreklo, da je v tem sporu Rudi Stopar, delavec sevniške Jutranjke, nedolžen. Zdaj pa se mnogi sprašujejo, kdo bo odgovarjal za vse te stroške, ki so nastali z večletnim obtoževanjem Stoparja, novinarjev itd.  Stopar je pred časom zapustil Jutranjko, kjer je moral prestati marsikaj. Vse tožbe med njim in direktorjem Vehovarjem so šle seveda na račun Jutranjke in so terjale nemalo denarja, Jutranjka pa je na ta račun seveda precej izgubila na ugledu. Zdaj se v tej delovni organizaciji govori, da so za vse te afere krivi seveda novinarji, ki so se pač zavzemali za nedolžnega in vso stvar obelodanili, bili pa so klicani na sodišče, ki se bo o tej zadevi moralo dokončno izreči. Ali bo Stopar, ki je toliko pretrpel, sedaj še toliko močan, da bo za vsa ta leta poniževanj, maltretiranj in podobno zahteval odškodnino ali pa bo vso stvar pustil pri miru. In kaj bo z direktorjem, ki je vse to sprožil in zakuhal?

V Mostecu so te dni končali vrtanje termalne vode za potrebe čateških Term in brežiške Agrarije. Prišli so dovolj globoko in našli primerno toplo vodo in seveda v zadostnih količinah. Bolj zaskrbljujoče pa je to, da so vsi delavci geološkega zavoda pri delu pomagali z neko kislino, ki je pač razžirala kamen, to pa so potem spuščali v potok  oziroma v Savo, ki je vso stvar odnesla naprej v sosednje republike. Verjetno ni šlo za večje količine, tako da na površini Save ni bilo opaziti rib, ki bi plavale hrbtno. Vprašanje pa je, če je v tej »reki« sploh še kaj rib, ali pa so že na vse strupe odporne.

V brežiški občini so v eni delovni organizaciji (baje v Slovinu) delavci »modro« predlagali, da bi nespoštovanje zakonov sankcionirali z novimi zakoni (in tako verjetno v nedogled). Na osnovi šoli v Brežicah bodo v jeseni prešli na dvoizmenski pouk. Zmanjkuje jim namreč prostorov za šest oddelkov, tako da so v to prisiljeni, v kolikor jih pač ne bodo uspeli kje pridobiti. Seveda pa bo to vsaj na začetku povzročilo nemalo hude krvi. Ko sem že pri Brežičanih, naj omenim še to, da so ti v svojem »Pustnem poročevalcu« svoje vodilne malce ošvrknili, zdaj pa se jim člani uredniškega odbora že nekaj časa preko Dolenjskega lista na veliko opravičujejo in to vsakemu posebej (poimensko).

V Krškem je vroče na kulturnem področju. Tovariši iz Kostanjevice namreč že nekaj časa ne hodijo na seje kulturne skupščine in celo govorijo, da ta za njih sploh ne obstaja. Tudi po posredovanju občinske vlade vztrajajo pri svojem, zdaj pa so le toliko popustili in obljubili, da bodo na sejo prišli, če bo ta v Kostanjevici. Kdo ve kako se bo vse to končalo? Sicer pa za kulturne ustanove v Dolenjskih Benetkah niso najlepši časi. Galerija je bila vso zimo zaprta, zaprt pa je tudi kostanjeviški kulturni dom, ta pa verjetno še ne bo tako kmalu odprt, saj za njegovo ureditev ni denarja.

V maju bo v Krškem spet četrtfinale za svetovno prvenstvo v speedwayu in izvedel se koliko moramo za to fešto prispevati v glavnem Krčani. O številki raje ne bi govoril, ker bi za ta denar v Krškem lahko marsikaj zgradili, uredili, ne pa da se nekateri za dve uri naslajajo ob prahu, ki ga povzročajo spidvejisti. Seveda gre ta denar iz delovnih organizacij in očitno ga sploh ni težko dobiti, ker za ta šport morajo biti sredstva. Pa tudi devize, ki jih organizator mora izplačati zmagovalcem in ostalim nastopajočim ne bodo predstavljale problem, kljub novemu deviznemu zakonu. Seveda je vse to zelo velik in nerešljiv problem, ko gre za kakšno drugo stvar, npr. mladinski dom, delavski dom, kulturne prireditve, športna društva (ostala) itd.

 Krško, 22.4.1986

Na vrh strani


Interne informacije 5 – maj 1986

 Zadnje čase se vsepovsod govori o jedrskih elektrarnah, zato bom tudi jaz začel s to temo. Ob zadnjem obisku v NE Krško je Lado Ambrožič povprašal delavce iz operativne sobe, česa so oni sami najbolj bojijo. No, ti mu seveda niso odgovorili, vsaj na glas ne. Meni pa so nekateri potihem prišepnili, da se resnično bojijo prav sami sebe oziroma sodelavcev, ki elektrarno upravljajo. Kot zagotavljajo lahko pride do katastrofe le zaradi človeškega faktorja. Zakaj takšno nezaupanje med delavci - ope­raterji, torej najodgovornejšimi v nuklearni ne vem, prav gotovo pa njihovi pomisleki le niso kar tako in bi jih bilo treba upoštevat, še preden do česa pride (nenazadnje tudi tisti, ki so od­govorni za delo v tem našem jedrskem prvencu). Poleg tega je Dolenjski list v zadnji številki obelodanil nesrečo do katere je prišlo leta 82, ko je izteklo poldrugi kubik radioaktivne tekočine. Javnost pa o tem seveda nič ne ve. Vso stvar ima še vedno v rokah sodišče, ki še vedno išče krivca. Takšnih primerov pa je verjetno še!

Sicer pa so v nuklearni elektrarni sklenili, da no bodo spreje­mali več nobenih obiskov, zdaj sicer zaradi priprav na bližajoči remont, v resnici pa tudi potem ne, češ da imajo z obiski samo delo, efekta pa nobenega, saj so itak že vsi ljudje protijedrsko razpoloženi. Prav rad bi vedel, kaj je res pravi razlog, da so oglede ukinili in kako bo reagirala javnost, ko bo to zvedela?

Da ne bo govora samo o slabih stvareh, moram napisati tudi kak­šno pohvalo. Ob zadnjem obisku Marka Bulca v Krškem, je ta namreč pohvalil delo Programskega sveta za Krško polje, ki deluje pri Medobčinski gospodarski zbornici za Posavje in ki se zavzema za sočasen razvoj celotne regije ob nameravani gradnji hidro elektrarn na Savi in to na vseh področjih (kmetijstvo, gramoz, ter­malne vode itd.) Predsednik slovenske Gospodarske zbornice jo ob izrečenem priznanju izrazil tudi željo, da bi tako delali tudi drugod (npr. Pomurci) in da bi ta svetel primer lahko bolj popula­rizirali, misleč seveda na nas novinarje iz Posavja, ki naj bi bili krivi, da se o tej stvari v Sloveniji tako malo sliši. Morda bi se o tem s res splačalo pomisliti in pripraviti malo daljši prispevek za Tednik na primer.

Novinar Dolenjskega lista Alfred Železnik je ustavil gonjo proti "nezakonito" sestavljenemu izvršnemu svetu v sevniški občini. Zvedelo se je tudi, da za vsem tem pisanjem sploh ni stal sam zgoraj omenjeni novinar, ampak nek drug občan, ki so mu nekateri predlagani člani šli v nos. Po prvem maju so zabrneli tudi stroji na preostalem neurejenem odseku mirenske ceste, ki je zdaj zaprta za promet. Ne vem, če je na to vplivala kaj objava v Posav­skem obzorniku, ko sem citiral zagotovilo predsednice sevniške občinske skupščine, ali pa so je ta upanja polna energije in svežih moči kar sama odločila, da vso stvar čimprej uredi.

Posavje je končno dočakalo tudi študijo o reorganizaciji zdravstva. Nad njo so sicer vsi razočarani, ker ni prinesla želenega in je sploh površno narejena (neusklajena zakoni in dogovori), poleg tega pa, da je prišla z več kot enoletno zamudo, da v njej sploh niso obdelani finančni pokazatelji predvidenih variant reorganizacij, ki bi bili za lažjo odločitev prav gotovo zelo nujni, seveda so bili ti podatki tudi naročeni in plačani v naprej. Poleg tega so zdravstveni delavci, kar vsi po vrsti, otepajo kakršnekoli re­organizacije, češ da je tako vse dobro in da to imajo slabe izkuš­nje iz preteklosti, ko so jih že večkrat podobno združevali in razdruževali.

V Krškem pa se pripravljajo na izgradnjo novega zdravstvenega doma, saj je stari resda premajhen in neustrezen. Novega bi radi zgradi­li izven središča mesta, s čimer se večina ljudi ne strinja, po­leg tega pa s samoprispevkom, kar pa v teh časih ni vsem saj bi novogradnja, ki bi polog ZD in lekarne, zajela še dom upo­kojencev stala kar precej milijard dinarjev.

Težave pri gradnji imajo tudi v Čateških Toplicah. Gre za akcijo 124 hišic, ki naj bi jih zgradili za slovensko združeno delo in za katere so hoteli dobiti eno gradbeno dovoljenje. Vrli občinar­ji niso bili enakega mnenja in so zahtevali za vsako hišico svoje gradbeno dovoljenje. To je seveda samo gradnjo zavleklo in tudi podražilo, tako da je vprašanje, če bo vse skupaj končano do roka začetka julija. Sicer pa imajo Terme težave tudi z objekti, ki so bili zgrajeni pred leti. Zaradi nesolidne gradnje in verjetno konstrukcijskih napak imajo težave z zaprtim bazenom, tudi Zdraviliški dom je vse bolj potreben popravila, najbolj pa seveda stari hotel (Toplice), ki je v obupnem stanju in ga bodo morali verjetno podreti.

 Krško, 23. 5. 1986

Na vrh strani


 

STRAN V IZDELAVI!!!

Na vrh strani


Arhiv prispevkov TVS

Predstavitev TV dopisništva Krško

Odmevi na moje poročanje

Interne informacije
*september 1985
*oktober 1985
*november 1985
*december 1985
*januar 1986
*februar 1986
*marec 1986
*april 1986
*maj 1986
*junij 1986
*september 1986
*oktober 1986
*november 1986
* 1987
 

življenjepis  |   hobiji  |   dopisnik TVS  |   novinarstvo  |   literatura  |   spomini  |   video  |   razstave  |   fotografije