KRŠKA KOMUNALA

50 LET KOMUNALNE DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO

Vsebina:
Uvod
Povzetek
1954-1964    Komunalna uprava Videm-Krško
1965-1971    Zavod za komunalno dejavnost Krško
1972-1984    Komunalno stanovanjsko (stavbeno) podjetje Kostak Krško
1985-1993    Ukrep družbenega varstva in reorganizacija
1994-2000    Kostak - delniška družba
2001-2004    Kostak in lastniške spremembe 

UVOD

50 let je pol stoletja, je dvakrat 25 let, pa tudi 20 na 30 podlage – kot se radi pošalimo. Za ene malo, za druge zelo veliko. In pisati o takšnem obdobju, zagotovo ni lahka naloga. Še posebej, če veliko gradiva ni ohranjenega, če nikoli ni nihče skrbel, da bi kaj ostalo zanamcem. Tako niso bile v Kostaku nikoli opravljene inventure dela in prehojenega ob nobenem jubileju. Niti ob 25 letnici, ki so jo praznovali z dveletno zamudo (1981), niti kasneje: 30 letnice niso posebej proslavljali, ob 40 letnici pa so se bolj posvetili obnovi poslovnih prostorov in praznovanju, manj pa iskanju svojih korenin.
Zato seveda nisem imel lahke naloge. Kljub temu, da sem vse to doživljal tudi sam, seveda s primerne distance in ne da bi se takrat zavedal, da se okrog mene že odvija zgodovina. S krško komunalo smo namreč živeli vsi, ki smo kdajkoli prebivali na območju današnje krške občine, pa tudi senovške in vseh ostalih »malih« občin.
Seveda sem takoj ob začetku pisanja naletel na dilemo, ali gre za 50 letnico podjetja Kostak ali kaj drugega. V začetku sem tudi sam menil, da bi moral biti naslov zbornika oziroma knjige »50 let komunalne dejavnosti v krški občini«, vendar sem ob zbiranju gradiva in ob neprespanih nočeh, ko sem te koščke sestavljal v celoto, spoznal, da gre v bistvu za obletnico podjetja, ki se danes imenuje Kostak.
Seveda se to ni rodilo s tem imenom. Komunalna uprava Videm-Krško pa je prav gotovo prvi samostojni finančni zavod, ustanovljen 1954. leta, ki se je organizirano ukvarjal s komunalno dejavnostjo v takratni mestni občini Videm-Krško, kjer je bil tudi sedež okraja, kasneje pa tudi širše.
Komunalna uprava Videm-Krško se je potem preimenovala v Komunalno upravo Krško (1964), leto kasneje v Zavod za komunalno dejavnost Krško, leta 1972 pa v Komunalno stanovanjsko podjetje Kostak. To je tri leta kasneje spremenilo pridevnik »stanovanjsko« v »stavbeno«, kasneje (1995) pa je zaradi slovnične prilagoditve postalo Komunalno stavbno podjetje Kostak. Ob tem pustimo ob strani same organizacijske oblike: zavod, enovito delovno organizacijo, delovno organizacijo z dvema tozdoma in DSSS ter nazadnje delniško družbo.
Prepričan sem, da gre za isto podjetje, ki je pač prešlo svoje razvojne faze in zraslo v to, kar danes predstavlja Kostak. Seveda z vsemi svojimi koreninami, s pripojitvami, odcepitvami, ukinitvami in ne vem še čim, ki so ga iz obdobja v obdobje spreminjala, mnogokrat po diktatu aktualne politike, pa tudi zaradi zakonodajnih sprememb. Dejstvo je, da se je podjetje vseskozi ukvarjalo s komunalno dejavnostjo – oskrbo z vodo, odvajanjem odpadnih in meteornih vod, pobiranjem in deponiranjem odpadkov, pogrebno službo, tržnico, občasno pa tudi s cestami, javno razsvetljavo, čistilnico in z nizkimi in visokimi gradnjami...
Seveda gre pri izrazu »komunalna dejavnost« za mnogo širši pojem. Vanj je včasih sodilo več, kar danes prištevamo k njemu – tudi elektrifikacija, telefonija, urejanje parkov, pločnikov, parkirišč, stanovanj in podobno. Zato lahko govorimo o komunalni dejavnosti že zelo zgodaj, ko so ljudje začeli graditi poti in ceste, napeljevati vodo iz studencev, graditi vodnjake…
Tako so se s komunalo ukvarjali že v rimskem Neviodunumu, verjetno tudi prej, pa v času Valvasorja in seveda kasneje. Vendar ne tako organizirano in da bi posebej ustanovili neko ustanovo. Tudi po drugi svetovni vojni so imele nekatere takratne občine svoje »komunalne uprave«, ki so delovale kot oddelki občinske oblasti in so pač skrbeli za razvoj komunale v takratnih komunah. Z ustanovitvijo zavoda Komunalna uprava Videm-Krško pa je seveda nastala prelomnica, na kateri se je začela zgodovina današnjega podjetja Kostak. In upam si trditi, čeprav mi bodo mnogi oporekali, da je Kostak res star 50 let in je v letu 2004 srečal Abrahama, kot radi rečemo.
In zdaj še nekaj o virih. Teh v podjetju, vsaj za prvo obdobje skorajda niso imeli. Nekaj dokumentacije je bilo pred leti (namerno ali nenamerno) uničeno, nekaj jo je odnesla poplava, ki je razmočila arhiv podjetja, nekaj se je izgubilo pri večkratnih selitvah. Drugače je seveda v zadnjih dvajsetih letih, ko je gradiva dovolj, ni pa zbranega, zato se je bilo potrebno prebijati skozi zapisnike kolegija direktorjev, samoupravnih organov, nadzornega sveta delniške družbe, pa tudi zapisnike sej občinskega sveta in raznih letnih poročil in analiz.
Kot novinar sem si veliko pomagal tudi s časopisnimi članki. Sprva sem hotel iz njih razbrati zgodovino podjetja. Ko pa sem sprevidel, da so ti zapisi bolj redki, temu primerno in na kratko je bilo obdelano tudi posamezno obdobje in problemi, s katerimi sta se podjetje in tudi širša družbena skupnost ukvarjala, sem uvidel, da tako ne bom prišel do pravih in verodostojnih podatkov. Nekatere članke, ki so bili posvečeni komunalnim temam širše, sem zato le povzel, druge pa objavil v celoti v presojo bralcem te publikacije, brez da bi ugotavljal dejanska dejstva. Novinarski zapis, čeprav verjamem, da je bil marsikdaj tudi skrajšan in prikrojen potrebam časa, je zame predstavljal zadovoljiv dokument, še posebej, ker je bil javno objavljen.
Sam sem se pri beleženju dogodkov in mejnikov opiral zgolj na pisno gradivo, kolikor mi ga je bilo pač dostopnega. Navajal sem zgolj to, kar je bilo zapisano, le redko pa sem to lahko tudi ustrezno preverjal. Zato je v knjigi zapisano zgolj to, kar obstaja v takšni ali drugačni obliki na papirju. Temeljito sem pregledal tudi odločbe registerskih sodišč, ki so ohranjene na Okrajnem sodišču v Krškem (tudi tu marsikaj manjka) in druge dokumente, ki so bili dostopni.
Seveda sem se posluževal tudi »dokazovanj v obliki razgovorov in zasliševanj«, kot so se izrazili ob prvi prisilni upravi leta 1968, ki ni bila speljana do konca. Tako sem se pogovarjal s številnimi upokojenci, tistimi, ki so bili v podjetju dlje časa, nekdanjimi vodilnimi delavci, ki so že odšli iz podjetja, pa tudi z znanci in prijatelji. Na žalost se mnogi le redko spominjajo pravih letnic, pa tudi dogodke in posamezna obdobja so nekateri že pomešali. Seveda jim tega ne zamerim, čas in vse hitrejši tempo življenja pač terjata svoj davek.
Zaradi pomanjkanja časa in gradiva se vsega ni dalo podrobno obdelati. Še posebej pogrešam foto gradivo, za katerega sem prepričan, da ga imajo nekateri po domovih še nekaj, če ne drugega, pa tistih nekaj slik ob »feštah« ob upokojitvi sodelavcev ali kakšni drugi priložnosti. Verjamem, da razen fotoreporterjev in ljubiteljskih fotografov, ni nihče slikal delavcev, ki so kopali jarke in polagali cevi. Filmi in slike niso bili poceni, pa še fotoaparata včasih ni imel vsak. Tudi fotodokumentacije časopisnih hiš  takšnih fotografij iz krške občine skorajda ne premorejo, še manj Valvasorjeva knjižnica v Krškem in Posavski muzej v Brežicah. Naj omenim, da smo morali tudi arhivske izvode Posavskega in Zasavskega tednika poiskati izven Posavja v Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
Kljub temu le upam, da si bo pozorni bralec lahko ustvaril sliko dogajanj v tem petdesetletnem obdobju, ki ga je zaznamovalo podjetje Kostak. Zavedam se, da opravljeno delo ni zgodovinska študija. Verjamem pa, da bo lahko dobra osnova, da se tega loti še kakšen zgodovinar. Sam sem hotel stvari čimbolj poljudno in na kratko opisati, zato sem se posluževal izrazov, ki so jih v tistem času uporabljali in nisem skušal stvari komentirati z današnje perspektive, niti špekulirati s podatki, ki jih nisem imel na voljo. Če boste ta zbornik prebrali in našli vsaj kaj zanimivega, je bil moj namen dosežen, trud vložen vanj pa bo s tem poplačan.
Goran Rovan

Na vrh strani

 POVZETEK

1954-1964    Komunalna uprava Videm-Krško
26. februarja 1954 so odborniki ljudskega odbora mestne občine Videm-Krško, katere predsednik je bil takrat Jože Kukovičič, sprejeli sklep o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda pod imenom »Komunalna uprava Videm-Krško«. O tem je bila izdana odločba št. 410/54, v kateri je med drugim zapisano, da bo sedež novoustanovljenega zavoda v Krškem, na Valvasorjevem nabrežju 4 in da se Zavodu podeljujejo osnovna sredstva v višini en milijon dinarjev.
Komunalna uprava je bila registrirana za izvrševanje remontnih del na stanovanjskih hišah, vzdrževanje in popravljanje komunalnih naprav, upravljanje javne tehtnice, tržnice, sejmišča, stadiona, parkov, občinskih cest in potov, kopališč, pokopališč, pogrebnega zavoda, za pravilno delovanje vodovodnih naprav, kanalizacije in javne razsvetljave. Za njenega prvega upravnika je bil imenovan Branko Voglar, ki je bil podrejen Gospodarskemu svetu LOMO Videm-Krško, v upravi pa je bilo 12 redno zaposlenih in trije honorarni delavci (grobar, ena honorarna moč pri tehtnici in ena pri tržnici).
prepis odločbe 5. april 1954

Komunalna uprava je v letu 1956 začela graditi prvi mestni vodovod v Videm-Krškem, leto kasneje kanalizacijo v starem Krškem in še leto zatem kanalizacijo na Vidmu. Takratna občina Senovo je za potrebe Senovega in Brestanice zgradila nov vodovod z zajetjem pod Bohorjem, leto zatem pa naj bi se njena Komunalna uprava osamosvojila in postala podjetje.
5. maja 1960 je Občinski ljudski odbor Videm-Krško na podlagi zahtevka Komunalne uprave z dne 9. aprila izdal odločbo, da se v register finančno samostojnih zavodov vpiše novega upravnika Staneta Žiganteja. Ta je še isto leto v intervjuju za Dolenjski list priznal, da je krška voda za uživanje praktično neuporabna, predvsem zaradi »kalnosti okusa in trdote«. Zato naj bi do leta 1965 dokončali celoten sistem vodnjakov s predvidenim rezervoarjem nekje na Trški gori.
slika_gradnja_1960-1 in slika_gradnja_1960-2

Stanko Žigante je svojo obljubo tudi izpolnil. V njegovem obdobju se je začela urejati vodooskrba za prebivalce Videm-Krškega. Seveda to ni šlo hitro, tako da je morala sanitarna inšpekcija vmes celo prepovedati uporabo kalne in neprimerne vode in komunalcem ni preostalo nič drugega, kot da ponovno popravijo že pozabljene vodnjake. Zavlekla se je tudi gradnja novega vodnjaka na Belem bregu in tako je šele 5. februarja 1964 predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan s pritiskom na gumb odprl nov vodovod. To so Naši pogovori - občinsko glasilo SZDL - označili kot življenjsko pomemben dogodek za več tisoč ljudi in za veliko delovno zmaga krške občine. Ob tem so dodali, »da je proti pričakovanju ta voda bakteriološko in kemijsko odlična. Vode je dovolj in je ne bo zmanjkalo tudi v največji suši.«
slika: nasi_pogovori_st_2_februar_1964

Z združitvijo videm-krške in senovške komune v letu 1964 je prišlo do preimenovanja v Komunalno upravo Krško. V tem letu je direktor postal Srečko Letonja, ki je prej delal kot načelnik za gospodarstvo na občini Senovo. Komunalna uprava se je ukvarjala tudi z odvozom smeti, za kar so takrat uporabljali kar navaden vprežni voz in konjsko vprego. To so počeli le za 325 gospodinjstev, pa še to s precejšnjo izgubo. Ob tem so potarnali, da nekateri konzumenti odlagajo v posode pomije in odpadni material. Zaradi tega so bile v zimskem času velike težave, ker so pomije zamrznile in se posod ni dalo izprazniti.
fotografija prvega kamiona – smetarja?

Kljub novim vodovodom, so ljudje še naprej pogosto ostajali brez vode, tudi za dlje časa in predvsem v višje ležečih predelih Vidma - na Resi in Novi Resi, kjer so se pritoževali tudi nad smrdečo kanalizacijo. Najbolj jih je jezilo, da o tem, da bodo pipe presahnile, niso bili obveščeni, da bi si lahko pravočasno priskrbeli zaloge vode.

 1965-1971    Zavod za komunalno dejavnost Krško

Krška občinska skupščina je 25. februarja 1965 sprejela sklep, da se Komunalna uprava Krško preimenuje v Zavod za komunalno dejavnost Krško in spremeni predmet poslovanja. O tem so se izrekli tudi zaposleni na seji delovne skupnosti 19. marca. Leto dni po preimenovanju so ustanovili svojo prvo poslovno enoto upravljanja s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti, na novo pa so prijavili še smetarsko službo, opravljanje uslug obrtne stroke vodovodnega inštalaterstva ter vrtnarstvo in prodajo vseh vrst cvetlic, zelenjave in izdelovanje vencev.
slika: 22_4_1965_sprememba imena (sken)

Zavod je leta 1966 na več krajih postavil lične posode za odlaganje odpadkov z namenom, da bi občani, posebno pa šolarji, metali odpadke vanje. Ob tem je pozval občane, da upoštevajo dobro namero in skrb Zavoda za čistočo.
Potem so krajevne skupnosti po občini začele prevzemati v upravljanje krajevne vodovode, pokopališča, krajevne poti in sejmišča. V Krškem je bilo z vodo do takrat  oskrbljeno samo novo stanovanjsko naselje z bloki in s stolpiči. Kasneje je s pomočjo samoprispevka občanov pritekla voda še v druge hiše, ki so krili iz svojih žepov tudi nad dve tretjini stroškov. Ti so bili ob tem dolžni izkopati še po šest do sedem metrov cevovoda. Kljub temu so se okvare na vodovodu - tudi zaradi slabih črpalk - stalno ponavljale. »Motnje priznavamo in se vsem porabnikom vode opravičujemo. Največ jih povzroča direktno črpanje v omrežje. Zaradi nestalnega tlaka prihaja večkrat do ozkih grl in okvar.« Tako se je v Dolenjskem listu konec leta 1967 porabnikom vode opravičil direktor Srečko Letonja.
Že sredi 1968. leta pa je Občinska skupščina sprejela sklep o uvedbi prisilne uprave v Zavodu za šest mesecev in razrešitvi direktorja. Razlog naj bi bila neurejenost poslovanja in to, da že več let ni obstajala zadovoljiva organizacija in koordinacija dela. Knjigovodstvo je bilo vodeno površno in nepravilno. Zavod ni sproti vodil točnega seznama dolžnikov in upnikov in to je odpiralo velike možnosti za poneverbe. Kljub temu Zavod ni posloval negativno. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Franc Kovačič. Zaposleni so se prisilni upravi uprli, podpisali peticijo, zapletlo se je tudi na Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju, kjer več kot dve leti niso našli pravnih osnov za takšen ukrep, tako da je bil Letonja s strani zaposlenih še enkrat imenovan za direktorja, brez soglasja ustanovitelja - občine, ki je zanj izdala negativno mnenje, kasneje pa za vršilca dolžnosti in bil zamenjan šele konec leta 1971. Takrat je kot direktor nastopil nekdanji obrtnik Branimir Vodopivc, ki je v prijavi navedel, da ob izvolitvi prenaša v Zavod vse svoje stroje, sklenjene in nedokončane posle, zato je zahteval tudi prezaposlitev vseh svojih 11 delavcev.

 1972-1984    Komunalno stanovanjsko (stavbeno) podjetje Kostak Krško

Novoizvoljeni direktor Branimir Vodopivc se je zavzel, da se Zavod za komunalno dejavnost Krško preoblikuje in preimenuje, da bi lažje opravljal svoje delo in ne bi za vse potreboval privolitev občinskih oblasti. Novo ime - Komunalno stanovanjsko podjetje – »KOSTAK« je izbral Janez Breskvar, ki je bil zunanji član delovne skupnosti, prvi znak - emblem pa je izrisal Srečko Planinc in je bil v oranžni barvi. Zavod je bil s sklepom skupščine občine Krško št. 1-023-1/72 preimenovan 21. marca 1972. Tega leta je delovna organizacija dobila v upravljanje in vzdrževanje stanovanjski fond krške občine, okrepila pa je tudi svojo gradbeno skupino, zato se je število zaposlenih povečalo na 70.
prvi logotip firme– avtor Srečko Planinc (oranžen)+ slika: Image15

Pisalo se je leto 1973, ko je Dolenjski list poročal, da so se redukcijam elektrike v Krškem pridružile še nevšečnosti zaradi pomanjkanja vode. »Delavci Kostaka so več dni popravljali počeno cev. Zaradi del na glavni mestni ulici so začasno preusmerili motorni promet po makadamu za Savo, tako da je bil del mesta nekaj dni dobesedno zavit v prašne oblake.«
1975. je bila ustanovljena Samoupravna stanovanjska skupnost. Zato od 1. januarja tega leta podjetje Kostak ni več upravljalo in gospodarilo s stanovanjskim fondom občine Krško in se je ponovno preimenovalo - tokrat v Kostak, komunalno stavbeno podjetje Krško.
V letu 1979 so začeli z urejanjem komunalne deponije v Spodnjem Starem gradu in kupili stroj za teptanje smeti »Bomag«. Ker je bil takrat prepoved uvoza, so ga pripeljali kot sejemski eksponat. Kasneje - po letu 80 je na novo deponijo začela voziti svoje odpadke tudi sevniška Komunala. Kostak je pred tem začel s čistilnimi deli na gradbišču nuklearne elektrarne, kjer je iz leta v leto zaposloval vse več ljudi, občasno tudi študente.
fotografija - Ogled Bomaga v Ljubljani (1978)

Pet let kasneje (21. marca 1980) je bil v podjetju ob volitvah samoupravnih organov izveden tudi referendum, na katerem so se odločili, da se občinska cestna služba, ki je bila organizirana pri IGM Sava in je štela 24 delavcev, pripoji Kostaku. To se je zgodilo 1. novembra. Tega leta je bilo še sklenjeno, da se enovita delovna organizacija organizira v tri delovne enote: DE Komunala, DE Gradbeništvo in obrt, DE Cesta ter skupne službe. Kupili so tudi hišo na Valvasorjevem nabrežju, v kateri so uredili svoj samski dom.
Branimirju Vodopivcu se je drugi direktorski mandat iztekel konec leta 1979, potem je bil dvakrat imenovan za vršilca dolžnosti. Ker ni več dobil pozitivnega mnenja o izpolnjevanju moralno-političnih kvalitet, ni bil namreč član ZKJ, je bil za vršilca dolžnosti direktorja imenovan Đorđe Andrijašević. Na tretjem razpisu za direktorja je bil izvoljen Jože Kos iz Celja, ki je svoj mandat nastopil 2. februarja 1981.
Kmalu zatem - 29. maja so pod njegovim vodstvom v krškem Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja proslavljali 25 let organizirane komunalne dejavnosti v krški občini, čeprav je bila ta v resnici že dve leti starejša. Proslavo so združili s počastitvijo še dveh jubilejev: 40 letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF) in 40 letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Takrat je bilo v Kostaku zaposlenih že 230 delavcev. V slavnostnem govoru je direktor Jože Kos izpostavil dve prioritetni nalogi: postavitev dizel agregata in izgradnjo novega črpališča.
fotografije s proslave – 25 let (1981)

Leto zatem je Kostak zaključil z obnovo 1700 metrov vodovoda Brestanica-Senovo, ki ga je pred četrt stoletja položil senovški rudnik. Svoj vodovod, ki naj bi ga napajali iz treh virov, pa so si udarniško zgradili na Reštanju in Šedmu.
Sredi 1982. je bil uspešno izveden referendum o sprejemu Samoupravnega sporazuma o združitvi delovne organizacije »Obrtni servisi« Krško. Tako so ti prenehali z delovanjem in vstopili v sestavo DO Kostak 1. januarja 1983 z vsem svojim premoženjem in 10 zaposlenimi. Tega leta je zaradi reorganizacije iz Kostaka odšlo 7 delavcev, ki so prešli v  Cestno podjetje Novo mesto TOZD Vzdrževanje Krško. Konec naslednjega leta 1984 pa je Kostak prevzel v upravljanje še novozgrajeno tržnico na Vidmu.
fotografija tržnice

Samoupravna komunalna interesna skupnost (SKIS) je poročala, da je bilo v tem letu v Stari vasi dokončano črpališče za prečrpavanje fekalij, naročena je bila študija za centralno čistilno napravo v Krškem, začeli so z deli na kanalizaciji od Leskovca proti Venišam v skupni dolžini 1180 metrov (da bi zaščitili podtalnico na Krškem polju pred fekalnim onesnaženjem), dokončan je bil tudi vodovod Brege v dolžini 1800 metrov. 

1985-1993    Ukrep družbenega varstva in reorganizacija

Na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja je Skupščina občine Krško po obravnavi v vseh treh zborih 25. aprila 1985 na seji Zbora združenega dela sprejela sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Komunalno stavbeno podjetje Kostak. Razlog so bile bistvene motnje v samoupravnih odnosih. Podjetje ni izvedlo reorganizacije skladno z Zakonom o združenem delu in ni sprejelo sanacijskih ukrepov ter pravočasno izpeljalo uskladitev samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o komunalnih dejavnostih. S tem je občinska skupščina razrešila vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa Branimirja Vodopivca, ki je bil za v.d. direktorja imenovan po odhodu Jožeta Kosa, razpustila delavski svet in imenovala začasni kolegijski organ, ki ga je vodil Niko Žibret, v njem pa sta bila še Silvan Mozer in Janez Kalan.
Začasni ukrep je bil uveden za leto dni. V tem času so uredili finančno poslovanje in izpeljali vrsto ukrepov. 13. marca 1986 je bil izveden referendum o reorganizaciji v dve temeljni organizaciji združenega dela: TOZD Komunalne storitve, TOZD Gradbene in obrtne storitve in delovno skupnost skupnih služb (DSSS), sprejeta pa je bila tudi odločitev za selitev vseh dejavnosti na eno lokacijo v Žlapovec. Tega leta je Kostak prejel plaketo Civilne zaščite, ki jo je podelil Zvezni izvršni svet. Plaketo in listino je podpisal takratni predsednik ZIS Branko Mikulić. Novi v.d. in kasneje direktor podjetja pa je postal Roman Sotler.
V letu 1989 je prišlo zaradi daljšega in obilnejšega deževja do onesnaženja pitne vode z nitrati na širšem Krškem polju. To je ugotovil Zavod za socialno medicino in higieno iz Novega mesta. Zato so se v Kostaku lotili saniranja divjih odlagališč, ki jih je bilo v okolici obeh črpališč na Drnovem in Bregah kar osem. Občanom so dovažali pitno vodo, občina pa je začela izvajati strožje ukrepe za zaščito podtalnice.
Konec 1990. je vodstvo podjetja, ki se je pred tem preselilo na novo lokacijo na Leskovški cesti 2a, prevzela direktorica Silvana Mozer. Podjetje je razširilo svoje dejavnosti, tako da je bilo registrirano za: oskrbo naselij in industrije z vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vzdrževanje čistoče na javnih površinah, zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov, pokopališko in pogrebno dejavnost, urejanje in vzdrževanje trgov, ulic in cest, vzdrževanje krajevnih poti, upravljanje tržnice, nizke gradnje in hidrogradnje, visoke gradnje, instalacijska in završna dela v gradbeništvu, čiščenje proizvodnih in poslovnih prostorov, pranje, čiščenje in likanje, storitve z gradbeno mehanizacijo ter prevoze blaga.
Po reorganizaciji, ki ni nikoli prav zaživela, so začeli nabavljati nove stroje in mehanizacijo, se začeli pripravljati na sodobnejše zbiranje odpadkov ter predvideno privatizacijo. V letu 1993 je bilo v Kostaku že 260 zaposlenih.

1994-2004    Delniška družba Kostak in lastniške spremembe

Po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij se je Kostak 1994. preoblikoval v delniško družbo. V fazi lastninjenja so bili iz premoženja podjetja izločeni infrastrukturni objekti in naprave, ki so bili preneseni na občino Krško, preostali del pa se je lastninil. Lastniška struktura je bila naslednja: 47% upravičenci notranjega odkupa (zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci), 32% skladi oziroma PID-i in preostalih 21% občina Krško. Vrednost delnice je bila takrat 4.000 tolarjev.
V tem letu je podjetje obeležilo svojo 40 letnico in uredilo poslovne prostore v Žlapovcu. Leto kasneje je za svoje gospodarske dosežke prejelo priznanje Območne organizacije Gospodarske zbornice Slovenije za Posavje.
logotip podjetja (dosedanji) in slika - priznanje GZS

Delniška družba je 1995. nadaljevala z uspešnim poslovanjem in dokončala program lastninskega preoblikovanja, imela je 285 zaposlenih, leto kasneje pa že več kot 300.
Kostak je skupaj z obema komunalnima podjetjema (KOP Brežice in Komunala Sevnica) junija 1998 v Krškem uspešno organiziral XIV. Srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, kjer so prvič razvili prapor komunalnega gospodarstva Slovenije. V istem letu pa je začel tudi z obsežno obnovo Kostanjevice na Krki, ki se je s tem začela pripravljati na proslavljanje visokega jubileja - 750 letnice omembe tega edinega slovenskega mesteca, ki leži na otoku v objemu reke Krke, v pisnih virih.
slike - obnove Kostanjevice in komunalne igre Krško

Kostak je potem nadaljeval s širitvijo gradbene dejavnosti, saj si je obetal večje posle pri gradnji hidro elektrarn na Savi in avtoceste. Najprej je od Pionirja v stečaju kupil proizvodne prostore in zemljišča v Veliki vasi, od propadle Agrafe stroje v gramoznici in stroje v lasti Togrela ter prevzel 140 zaposlenih, katerim naj bi se pridružilo še 54 Agrafinih delavcev. Podjetje Togrel si je poželelo tudi gradbeno podjetje Begrad iz Novega mesta, zato je prevzelo 50,23 % delež v Kostaku, ki ga je odkupilo od odškodninskega sklada in pooblaščenih investicijskih družb. Tu se je zapletlo, saj naj bi večinski (53%) lastnik hčerinske družbe Togrela pred tem postalo podjetje Osa iz Krške vasi oziroma njen naslednik GIP-o. Zaradi nestrinjanja z Begradom in prekoračitve pooblastil je morala oditi direktorica Silvana Mozer, za vršilca dolžnosti je bil imenovan Ljubomir Munih, ki ga je potem 1. januarja 2001 nasledil Božidar Resnik, dotedanji pomočnik direktorice, izbran na razpisu med sedmimi kandidati. Sledile so številne tožbe in sodni spori. Na koncu se je na sodišču izkazala ničnost dokapitalizacije Togrela. Ta je spet prešel v popolno last Kostaka, potem pa v stečaj. S tem je bila Kostaku povzročena neizmerna škoda, saj je bila tako praktično ukinjena dejavnost visokih gradenj in s tem močno oteženo pridobivanje velikih poslov, ki so se nakazovali v Posavju.
Delniška družba Begrad je v letu 2003 umaknila svoj delež v Kostaku, del delnic odprodala, del pa zamenjala za lastništvo nekdanjih Togrelovih zemljišč in opreme, s čimer se je tudi zmanjšal osnovni kapital družbe iz 234 na 160 milijonov tolarjev. Tako je svoj delež v lastniški strukturi delniške družbe Kostak - ta je imela po novem 40.000 delnic - povečala občina Krško, ki je postala 43% lastnica. Lastništvo so ponudili tudi malim delničarjem (kooperantom in zaposlenim) ter tujemu vlagatelju - podjetju Brantner Walter Ges.m.b.h. iz Avstrije.
foto - komunalna deponija

Podjetje je v letu 2002 začelo z ločenim zbiranjem odpadkov: najprej z ekološkim osveščanjem prebivalcev, po vsej občini je postavilo 120 ekoloških otokov, leto kasneje je v Spodnjem Starem gradu ob delno sanirani sanitarni deponiji postavilo še nov zbirni center za odpadke in začelo z zbiranjem bioloških odpadkov. Tega leta je bila odprta čistilna naprava v Vipapu in Kostanjevici na Krki, začela se je gradnja biološke čistilne naprave v Brestanici, nabavljeno pa je bilo tudi večnamensko vozilo za čiščenje kanalizacijskih sistemov. Kostak je zadnja leta poleg gospodarskih javnih služb, za katere je pridobil koncesijo, uspešno izvajal gradbena dela v Posavju in širši okolici, se ukvarjal s trgovino, opravljali zimsko in letno vzdrževanje cest, čistilna dela v nuklearni elektrarni, skrbel za ogrevanje stanovanj v lasti podjetja »Vidom« ter opravljal druge tržne dejavnosti. Ob tem je v letu 2003 pridobil še certifikat kakovosti ISO 9001 in certifikat ECDL - evropsko računalniško spričevalo.
+ več starih fotografij

 Vodilni podjetja 1954-2004:
1954-1960    Branko Voglar - upravnik
1960-1961    Stanko Žigante - upravnik
1961-1968    Srečko Letonja - upravnik, po letu 1965 direktor
1968-1968    Franc Kovačič - prisilni upravitelj (le teden dni)
1968-1971    Srečko Letonja – direktor in v.d. direktorja
1971-1980    Branimir Vodopivc - direktor in v.d. direktorja (2x)
1980-1981    Đorđe Andrijašević - v.d. direktorja
1981-1985    Jože Kos - direktor
1985-1985    Branimir Vodopivc - v.d. direktorja
1985-1986    Niko Žibret, Silvan Mozer, Janez Kalan – začasni kolegijski organ
1986-1990    Roman Sotler - v.d. direktorja in direktor
1990-2000    Silvana Mozer - v.d. direktorica in direktorica
2000-2000    Ljubomir Munih - v.d. direktorja
2001-2004    Božidar Resnik - direktor

Sprememba imena:
1954-1964    Komunalna uprava Videm-Krško
1964-1965    Komunalna uprava Krško
1965-1972    Zavod za komunalno dejavnost Krško
1972-1975    Komunalno stanovanjsko podjetje Kostak Krško
1975-1994    Komunalno stavbeno podjetje Kostak Krško
1994-1995    Komunalno stavbeno podjetje Kostak Krško d.d.
1995-2004    Komunalno stavbno podjetje Kostak Krško d.d.

 Na vrh strani

1954-1964    Komunalna uprava Videm-Krško

 26. februarja 1954 so odborniki ljudskega odbora mestne občine Videm-Krško sprejeli sklep o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda pod imenom »Komunalna uprava Videm-Krško«. Ob tem je bila izdana tudi odločba št. 410/54, v kateri je med drugim zapisano, da bo sedež novoustanovljenega zavoda v Krškem, na Valvasorjevem nabrežju 4 in da se Zavodu podeljujejo osnovna sredstva v višini en milijon dinarjev.
Komunalna uprava je bila registrirana za izvrševanje remontnih del na stanovanjskih hišah, vzdrževanje in popravljanje komunalnih naprav, upravljanje javne tehtnice, tržnice, sejmišča, stadiona, parkov, občinskih cest in potov, kopališč, pokopališč, pogrebnega zavoda, za pravilno delovanje vodovodnih naprav, kanalizacije in javne razsvetljave. Za njenega prvega upravnika je bil imenovan Branko Voglar, v upravi pa naj bi bilo 12 redno zaposlenih in trije honorarci (grobar, ena honorarna moč pri tehtnici in ena pri tržnici).
prepis odločbe 5. april 1954

 Komunalna uprava je v letu 1956 začela graditi prvi mestni vodovod v Videm-Krškem, leto kasneje kanalizacijo v starem Krškem in še leto zatem kanalizacijo na Vidmu. V tem letu je takratna občina Senovo za potrebe Senovega in Brestanice zgradila nov vodovod z zajetjem pod Bohorjem, leto zatem pa naj bi se njena Komunalna uprava osamosvojila in postala podjetje.
5. maja 1960 je Občinski ljudski odbor Videm-Krško na podlagi zahtevka Komunalne uprave z dne 9. aprila izdal odločbo, da se v register finančno samostojnih zavodov vpiše novega upravnika Staneta Žiganteja. Ta je še isto leto v intervjuju za Dolenjski list priznal, da je krška voda za uživanje praktično neuporabna, predvsem zaradi »kalnosti okusa in trdote«. Zato naj bi do leta 1965 dokončali celoten sistem vodnjakov s predvidenim rezervoarjem nekje na Trški gori.
Novi upravnik svojih obljub ni mogel uresničiti, saj ga je že 15. oktobra 1961 zamenjal Srečko Letonja. Z njegovim prihodom se je začela urejati vodooskrba za prebivalce Videm-Krškega. Seveda to ni šlo hitro, tako da je morala sanitarna inšpekcija prepovedati uporabo kalne in neprimerne vode in komunalcem ni preostalo nič drugega, kot da ponovno popravijo že pozabljene vodnjake. Zavlekla se je tudi gradnja novega vodnjaka na Belem bregu in tako je šele 5. februarja 1964 predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan s pritiskom na gumb odprl nov vodovod. To so Naši pogovori - občinsko glasilo SZDL - označili kot življenjsko pomemben dogodek za več tisoč ljudi in za veliko delovno zmaga krške občine. Ob tem so dodali, »da je proti pričakovanju ta voda bakteriološko in kemijsko odlična. Vode je dovolj in je ne bo zmanjkalo tudi v največji suši.«
Z združitvijo videm-krške in senovške komune je prišlo do preimenovanja v Komunalno upravo Krško (?). Ta se je ukvarjala tudi z odvozom smeti, za kar so takrat uporabljali kar navaden vprežni voz in konjsko vprego. To so počeli le za 325 gospodinjstev, pa še to s precejšnjo izgubo. Ob tem so potarnali, da nekateri konzumenti odlagajo v posode pomije in odpadni material. Zaradi tega so bile v zimskem času velike težave, ker so pomije zamrznile in se posod ni dalo izprazniti.
Kljub novim vodovodom, so ljudje še naprej pogosto ostajali brez vode, tudi za dlje časa in predvsem v višje ležečih predelih Vidma - na Resi in Novi Resi, kjer so se pritoževali tudi nad smrdečo kanalizacijo. Najbolj jih je jezilo, da o tem, da bodo pipe presahnile, niso bili obveščeni, da bi si lahko pravočasno priskrbeli zaloge vode.
fotografija prvega kamiona – smetarja

1953

Posavski tednik, 27. junij 1953 (št. 25)
PITNE VODE MANJKA
Eno od izredno važnih vprašanj v našem okraju je nedvomno preskrba s pitno vodo v industrijskih krajih Videm, Brestanica in Senovo. Predvsem boleče je to vprašanje na Vidmu, kjer se sicer grade nova, moderna in higienska stanovanja, ki odgovarjajo vsem sodobnim zahtevam delovnega človeka, nimajo pa dobre pitne vode. Voda, ki so jo doslej uporabljali prebivalci, je po ugotovitvah sanitarne inšpekcije okraja nezdrava in je treba storiti vse, da se pitna voda preskrbi drugje.
V Brestanici imajo sicer vodovod, toda pitne vode je premalo, kar se posebno občuti z ozirom na porast prebivalstva spričo kolektivov elektrarne in KPD. Vprašanje manjkajoče pitne vode so hoteli rešiti na ta način, da bi v obstoječi vodovod vključili tudi izvirek v vasi Anže. Ta voda pa je, kakor je pokazala preiskava, neužitna in nezdrava.
Mnogo bolje ni niti na Senovem, kjer za številno prebivalstvo primanjkuje pitne vode. Oskrba s pitno vodo je torej osrednje vprašanje, ki zanima te kraje in bi se ga bilo treba lotiti z vso resnobo. Pred dnevi si je komisija Sanitarne inšpekcije okraja ogledala izvirek v Dobrovi, ki se je že pred leti predvideval kot baza za ta vodovod. Izvirek je zadosti močan, da bi zadostil vsem potrebam omenjenih krajev. Na sekundo namreč daje 25 litrov pitne vode. Izvir je dovoljen ob vsakem letnem času, kar je velike važnosti. Voda je bila že preiskana in je zelo dobra in zdrava.
Prvo je kajpak vprašanje stroškov vodovoda. Nedvomno ni to majhna stvar. Na drugi strani pa je treba imeti pred očmi dejstvo, da bi se s tem rešilo ogromno vprašanje pitne vode, ki drugače sploh ni rešljivo. Vedeti je namreč treba, da je izvirek v Dobrovi edini na vsem področju, ki bi po svoji moči zadovoljil potrebe teh krajev. Ne smemo tudi prezreti dejstva, da so na Armezu nad Senovim že zgrajena dva velika razbremenilna rezervoarja, vsak po 200 kub. metrov vsebine, ki jih je pred leti zgradil rudnik na Senovem in ki bi mogla biti vključena v vodovodno mrežo Dobrova-Videm. Največ interesa bo imela za vodovod nedvomno Celuloza na Vidmu, ki je takorekoč brez pitne vode. Pri tako obsežnih investicijah bi podjetje morda našlo finančna sredstva, da bi se projektirani vodovod mogel vsaj pričeti uresničevati. To pa je seveda le razmotrivanje kako rešiti situacijo. Vprašanje vodovoda je tako silno važno, da se bo morala zanj živo zanimati vsa javnost.
A.L.

 Posavski tednik, 4. julij 1953 (št. 25)
PRESKRBA S PITNO VODO
Največji problem, ki se danes postavlja pred nas, je vprašanje preskrbe z zdravo pitno vodo. O tem je bilo že veliko govora, vendar pravega izhoda ni mogel nihče rešiti. Samo Krško ima danes 5 javnih vodnjakov in eno izlivko. Pri pregledu je bakteriološki laboratorij centralnega higienskega zavoda ugotovil, da je voda vsepovsod bakteriološko neprimerna. Brestanica ima svoj vodovod, vendar je prav tako slab, saj se črpa iz potoka, je pa tudi nezadosten za vse prebivalstvo. Senovo se preskrbuje z vodo, ki tudi ne odgovarja higienskim zahtevam, čeprav ima dva izvira. Kako rešiti to težko vprašanje, ko nikjer nimamo dobrih izvirov, ki bi nam mogli služiti kot zajetje za vodovod? Nekateri so mnenja, da naj bi se zajetje uredilo na »Izviru«, ki napaja vodovod Cerklje, vendar tudi ta voda ni neoporečna. Drugi zopet pomišljajo s talnico, kar bi stalo ogromno denarja. Morda bi se pa našla ugodna rešitev iz te zagate. 4 km od Senovega se nahaja v hribu močan studenec, ki daje vode okoli 16 litrov na sekundo. Po pripovedovanju ljudi je ta studenec v vseh letnih časih enako močan. Voda je v letnem času hladna in v zimskih mesecih toplejša, kar je tudi dober znak za neoporečnost vode. Pri ogledu ob močnem nalivu je bilo opaziti, da so vsi okoliški potoki bili močno skaljeni, ta studenec pa je bil popolnoma čist. Vsekakor se bo vršila še vsestranska kontrola, voda se bo pregledala bakteriološko in kemično in se bo nato dala končna ocena. Glavno pa je, če bi vsi zainteresirani temeljito premislili to važno vprašanje ter bi tako rešili eno najtežjih in najvažnejših vprašanj za ta okoliš. Po mnenju strokovnjakov, bi tudi glede finančne strani bilo povoljno, saj bi se uredilo samo eno zajetje, ki bi gravitacijsko šlo v omrežje. Upamo, da bodo v kratkem naši strokovnjaki za gradnjo vodovodov temeljito pregledali to zajetje ter dali to stvar v pretres. Občinski odbor Senovo, Brestanica in Videm-Krško, kakor tudi vsa podjetja so vsekakor zainteresirana in smatramo, da bi se dalo s skupnimi močmi prebroditi vse težave ter bi se na ta način nudila prebivalstvu zdrava pitna voda, ki je nujno potrebna.
Okrajna higienska postaja

 Posavski tednik, 22. avgust 1953 (št. 33)
VODOVOD DOBRAVA – KRŠKO
Gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora pripravlja načrte za gradnjo vodovoda, ki naj bi oskrboval z dobro in zdravo pitno vodo Senovo, Brestanico in Videm-Krško. Posebno pereče vprašanje o preskrbi z vodo občuti Videm-Krško in Brestanica. V Brestanici imajo sicer vodovod, vendar je ta voda nezdrava, vodovodno mrežo pa je treba pojačati. Kako je z vodo v Krškem, je znano. Na Vidmu je tovarna Celuloza sicer začela graditi lokalno vodovodno omrežje, vendar je to samo zasilna rešitev. Projektirani vodovod bi vezal vsa tri naša industrijska središča vključno Senovo. Vodovodno omrežje na Senovem bi se namreč prav tako vključilo v ta bazenski vodovod. Voda, ki bi jo zajeli na Dobravi  na Bohorju, je zdrava, nevarnost okužbe je popolnoma izključena. Izvir je tako močan, da odpade vsaka nevarnost zaradi pomanjkanja vode. Trenutno so v izdelavi potrebni načrti. Občinski ljudski odbori kakor tudi podjetja se za izvedbo načrta zelo zanimajo in upamo, da bodo načrti v nekaj letih uresničeni  

Zasavski tednik, 12. november 1953 (št. 45)
IZ LESKOVCA
Organizacija RK v Leskovcu pri Krškem je precej agilna. Pred nedavnim je bil širši sestanek, na katerem so povabili še predstavnike ljudske oblasti. Razpravljali so o vodnjaku, ki bi bil v Leskovcu nujno potreben. Imajo le eno napajališče, kjer je obenem tudi tekoča pitna voda, katere se poslužuje cela vas. Pri šoli je bil svoj čas vodnjak, ki pa je sedaj popolnoma zanemarjen in neuporaben. Pri šoli bi bilo torej treba zgraditi nov vodnjak, ki bi ga uporabljali v prvi vrsti šola, hkrati pa bi ta vodnjak služil tudi za primer požara. Po razredih bo treba ustanoviti higienske kotičke, urediti šolsko lekarno in namestiti v razredih umivalnike.
Konec tega meseca bo RK organiziral gospodinjski tečaj in tečaj, kjer se bodo dekleta učila cenejše pripravljati kmečke jedi. Za oba tečaja se je priglasilo okrog 50 deklet. Da se organizacija RK finančno opomore, bo priredila za Dan republike, 29. novembra, ljudsko zabavo.

1954

USTANOVITEV KOMUNALNE UPRAVE VIDEM-KRŠKO

26. februarja 1954 so odborniki ljudskega odbora mestne občine Videm-Krško sprejeli sklep o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda pod imenom »Komunalna uprava Videm-Krško«. Ob tem je bila izdana odločba ljudskega odbora mestne občine Videm-Krško št. 410/54, v kateri je med drugim zapisano, da bo sedež novoustanovljenega zavoda v Krškem, na Valvasorjevem nabrežju št. 4, da se zavodu podeljujejo osnovna sredstva v višini en milijon dinarjev, obratna naj bi se določila naknadno in da je Komunalna uprava Videm-Krško samostojna pravna oseba, ki ima dva sklada – Sklad za nagrade in Sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev. Naloge Zavoda so bile:
1. Izvrševanje remontnih del na stanovanjskih hišah, kakor tudi izvrševanje oz. vzdrževanje in popravljanje komunalnih naprav na območju LOMO (Ljudskega odbora mestne občine) Videm-Krško.
2. Upravljanje javne tehtnice.
3. Upravljanje tržnice in sejmišča.
4. Upravljanje stadiona.
5. Skrb za pravilno delovanje vodovodnih naprav.
6. Upravljanje kopališč.
7. Upravljanje pokopališč in pogrebnega zavoda.
8. Upravljanje parkov, občinskih cest in potov.
9. Skrb za pravilno delovanje kanalizacije.
10. Upravljanje javne razsvetljave.
Zavod Komunalna uprava Videm-Krško je bil ustanovljen po predhodni odobritvi Okrajnega ljudskega odbora – Gospodarskega sveta v Krškem. Sklep, ki ga je podpisal takratni predsednik LOMO Videm-Krško Jože Kukovičič, je stopil v veljavo z dnem sprejetja (26. 2.1954), v njem pa so tudi določili, da zavod vodi in upravlja upravnik zavoda, ki je podrejen Gospodarskemu svetu LOMO Videm-Krško in ima na razpolago določeno število uslužbencev in delavcev.
Za upravnika je bil imenovan Branko Voglar, ki je 31. marca istega leta poslal Tajništvu za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora prijavo za vpis v register finančno samostojnih zavodov pri OLO Krško. Tajništvo za gospodarstvo je 5. aprila 1954 izdalo o tem registracijsko odločbo št. 3712/3-54, BU, v kateri je med drugim zapisalo, da so podpisniki zavoda: Branko Voglar – upravnik zavoda, Josip Kratochvil – knjigovodja in Slavko Kunej – uslužbenec LOMO Videm-Krško. Odločbo je podpisal načelnik Tajništva za gospodarstvo Lojze Jazbec (na ohranjenem prepisu izdanem 5. aprila (1954?) tega podpisa sicer ni).
S tem je dobila Komunalna uprava Videm-Krško lastnost pravne osebe in pravico do poslovanja. Seveda na odločbi ni manjkalo pripisa: Smrt fašizmu – svobodo ljudstvu! Odločbo pa so poslali: Komunalni upravi Videm-Krško, Narodni banki Krško, Biroju za statistiko in v zbirko listin ter arhiv.
30. marca 1954 je Ljudski odbor mestne občine Videm-Krško izdal Pravila Komunalne uprave Videm-Krško, ki so jih sprejeli 26. februarja istega leta. Iz njih je razvidno, da so odborniki o ustanovitvi Komunalne uprave odločali že 4. septembra 1953. leta, najverjetneje o tem, da se pristopi k ustanovitvi (zapisnik ni bil dostopen), dokončen sklep o ustanovitvi pa so sprejeli 26. februarja 1954. Pravila so tudi določala, da v kolikor Zavod ne more kriti vseh svojih izdatkov, sprejema dotacijo iz proračuna. V njih so še opredelili dolžnosti upravnika, kako ga nagrajevati, po katerih predpisih morata delati knjigovodja in administrator. Zapisali pa so tudi, da stalno zaposleni in cestarji prejemajo plače po predpisih uredbe o plačah delavcev, ki so zaposleni v državnih uradih in zavodih, medtem ko so delavci, ki niso stalni, plačani po pogodbi (grobarji, pomoč pri javni tehtnici, delovna moč na tržnici itd.).
V pravilih je bilo tudi določeno, da Zavod izvršuje razne storitve po dnevno veljavnih cenah in ima naslednje vrste dohodkov: od javne tehtnice, od tržnice in sejmov ter v najem oddane zemlje, od stadiona, kopališča, pokopališča in od remontnega oddelka. V Komunalni upravi Videm-Krško so bila predvidena naslednja delovna mesta: upravnik, knjigovodja, administrator, dva kvalificirana in trije nekvalificirani delavci za remontni oddelek, trije cestarji pri Upravi cest, honorarni grobar, en šofer-avtomehanik, ena honorarna delovna moč pri tehtnici in ena honorarna moč pri tržnici. Torej 12 redno zaposlenih in trije honorarci. V pravilih, ki so imela 16. členov in jih je podpisal takratni predsednik LOMO Jože Kukovičič, so še zapisali: Smrt fašizmu, svoboda narodu!
Kopija odločbe 26. februar 1954 (2 strani) in prepis 5. april 1954
Fotografija upravne zgradbe, skladišča, če obstaja sicer današnje 

odločba 023-22/54 ustanovljen Zavod za komunalno dejavnost Krško. Izmišljena?
Kdaj je postal sedež Zavoda na Šoferski 1.(stavba sedanje Davčne uprave pri občinski zgradbi), kje so imeli skladišče in druge prostore, vozni park, število zaposlenih? Kdaj se izločijo obrtniki - SOP

 OBČINA VIDEM-KRŠKO DOBIVA NOVO IN LEPŠE LICE
Pod tem naslovom je bil na naslovni strani Posavskega tednika, ki je izšla  5. junija 1954, je Šetinc (verjetno novinar) pisal o novi podobi mesta Videm-Krško. Ob tem je v podnaslovu – Davna želja Krčanov vodovod bo kmalu stvarnost – opisal, da z vodovodom ne gre tako kot z novimi stavbami. Predsednik mestne občine Videm-Krško tovariš Jože Kukovičič (v Posavskem tedniku je objavljena tudi njegova slika), je tako opisal stanje komunalne dejavnosti v občini: »Nesmiselno bi bilo namreč, če bi pričeli z gradnjo vodovoda še preden bo izdelan regulacijski načrt, po katerem so bo v bodoče razvijalo mesto. S tem pa je tesno povezano tudi vprašanje kanalizacije, asfaltiranja cest in pločnikov.
Občina je z dvema odstotkoma udeležena pri dobičku podjetij, kar bo dalo na leto okoli 4 milijone dinarjev. Ta znesek bo porabljen za nakup vodovodnih cevi, ki so zelo drage. Nato se bo pričelo z gradnjo vodovoda, ki bo sprva priključen na bazen Celuloze, dokler ne bo zgrajen oni v Dobravi.«

 Posavski tednik, 27. november 1954 (št. 47)
O VODOVODU VIDEM-KRŠKO
Na zadnjem zboru  volivcev v Krškem je predsednik tov. Jože Kukovičič med ostalimi problemi poročal tudi o vprašanju vodovoda, kanalizacije in ureditve cestišča. Dejstvo je, da je vprašanje preskrbe mesta Videm-Krško z vodo še vedno najbolj pereč problem. Dolgo že razpravljajo o tem na raznih sestankih in zborih volivcev, zaradi številnih upravičenih - pa tudi neupravičenih - vzrokov pa doslej vidnih uspehov le še ni bilo. Motil bi se vsak, ki misli, da sedanji mestni ljudski odbor vprašanja ni vzel resno v roke. Nasprotno. Vse kaže, da bo spomladi 1955 le prišlo do začetka del, da tudi desni breg mesta dobi vodovod. Letos je bilo treba opraviti vrsto pripravljalnih del, ki jih javnost po navadi ne pozna, odbornikom LOMO Videm-Krško pa so dala obilico zaposlitve, skrbi in izdatkov. Julija so republiški organi pristali na to, da se Videm-Krško začasno lahko oskrbi z vodo iz vodnjakov štev. 6, ki je ob vhodu v Celulozo. Načrti za levi breg so bili napravljeni geodetski posnetki. Medtem je prišla pobuda za zgraditev bazenskega vodovoda, ki bi dobival vodo v Dobravi pod Bohorjem ter napajal Senovo, Brestanico, Videm-Krško in Leskovec. Ideja je dobra in pripravljajo potrebne načrte. Vodo izpod Bohorja pa bomo v Krškem pili šele čez nekaj let. Vse, kar bo med tem napravljenega za vodovod v našem mestu, pa mora biti v skladu z načrtom o preskrbi vode izpod Bohorja.
Vse kaže, da bo mogoče prihodnjo pomlad že začeti gradnjo vodovoda tudi na desnem bregu mesta. Vzporedno z gradnjo vodovoda pa bo seveda nujno urediti tudi mestno kanalizacijo in urediti cestišče skozi mesto.
Prepričani smo, da vlaga LOMO Videm-Krško v rešitev teh vprašanj vse svoje moči, dobro voljo in razpoložljiva sredstva. Da je treba pri tem premagovati izredno velike težave zaradi pomanjkanja materiala in zaradi velikih finančnih sredstev, pa moramo razumeti. 

 NA POSVETOVANJU TUDI O KOMUNALI
27. in 28. novembra 1954 je v Čateških Toplicah potekalo posvetovanje o gospodarskih in kulturno-prosvetnih vprašanjih okraja Krško. Na posvetovanju so sodelovali odgovorni predstavniki ljudske oblasti, ljudski poslanci, strokovnjaki, ki delajo na področju okraja, strokovnjaki domačini, ki so na službenih mestih drugje v Sloveniji, predstavniki nekaterih republiških ustanov in še nekateri strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s problemi v krškem okraju oziroma poznajo razmere v okraju. Skupno je sodelovalo na posvetovanju 66 tovarišev. Tako so zapisali v uvodu brošure, ki jo je izdal Okrajni ljudski odbor Krško februarja prihodnje leto. V njej so objavile vse referate in razprave, tako kot so bili podani.
V uvodnem referatu o gospodarskih vprašanjih, ki ga je pripravil predsednik Okrajnega ljudskega odbora Krško Stane Nunčič je ta predstavil tudi komunalno dejavnost v krškem okraju, ki je leto poprej po popisu prebivalstva imel 73.856 prebivalcev, v njem je bilo kar 26 občin, obsegal pa je 93.236 ha površine. V referatu avtor ugotavlja, da je bila komunalna dejavnost prepuščena predvsem lokalnim organom.
»Dejstvo, da ni bilo na razpolago v ta namen mnogo finančnih sredstev, še ne upravičuje majhnih rezultatov, ki so bili doseženi na tem področju. Že sam značaj komunalne dejavnosti zahteva, da to vprašanje rešujejo predvsem prebivalci sami skupno z ljudskimi odbori. Tu je potrebna predvsem samoiniciativa in mobilizacija vseh razpoložljivih lokalnih sredstev.
To področje je v našem okraju precej zanemarjeno. Današnje proizvajalne sile nam omogočajo, da se tega vprašanja lotimo bolj intenzivno. Opaziti pa je, da se lotevamo teh stvari premalo načrtno. Nujno bi bilo, da bi se izdelali vsaj za vse večje kraje regulacijski načrti, ponekod tudi urbanistični, ki bi bili osnova za načrtno in ekonomično lokacijo in izgraditev potrebnih komunalnih naprav. Do sedaj imata regulacijski načrt le Brežice in Sevnica.
Potrebno skrb bi bilo treba posvetiti vodovodom, posebno z ozirom na to, da so bakteriološki pregledi ugotovili, da na mnogih področjih naši prebivalci uporabljajo slabo in nezdravo vodo. Vodovodov je v okraju 13, vendar znaša njihova skupna dolžina le 39 km, kar je v primerjavi z drugimi okraji malo in še ti so deloma v slabem stanju.«
Pripis: Okraj Krško (v njem je bilo 1952. leta 73.744 prebivalcev, 26 občin in 59 krajev), ki je imel seveda sedež v Krškem, je deloval od jeseni 1945 (ko sta se združila okraj Krško in Brežice) do 30. junija 1955. Potem sta se po Zakonu o teritorialni razdelitvi LRS občini Videm-Krško in Senovo priključili Zasavskemu okraju, njegov sedež je bil v Trbovljah. Ta okraj je bil leta 1958 odpravljen in obe občini sta do leta 1960 skupaj z ostalimi posavskimi občinami spadali pod novomeški okraj, s sedežem v Novem mestu. 1960. je vse prešlo pod Celjski okraj ( takrat so bili v Sloveniji le štirje okraji) in bilo v njegovi pristojnosti vse do 31. marca 1965, ko so bili okraji v Sloveniji ukinjeni. 

1955

 Posavski tednik, 5. februar 1955 (št. 5)
VODOVOD ZA KRŠKO
Večdesetletna želja prebivalcev Krškega, da bi se mesto preskrbelo z dovoljnimi količinami zdrave in pitne vode, se bliža k uresničitvi. Že tolikokrat napovedana gradnja vodovoda se bo le pričela še v teku letošnjega leta, če pa bodo priprave uspešneje napredovale, kot pričakujemo, pa zelo verjetno že v prvem polletju letošnjega leta. Da bi se lahko vsaj približno predstavljali, kako veliko delo je zgraditev vodovoda, bomo bralce seznanili z nekaterimi podatki o do sedaj izvršenih pripravah za gradnjo vodovoda in pa o predvidenih stroških tega dela.
Vodovod za mesto Videm-Krško d.br. bodo gradili v sklopu programa tako zv. skupinskega vodovoda. Ta vodovod bo dobival vodo iz Bohorja in bo preskrboval z vodo Senovo, Brestanico, celo mesto Videm-Krško in bo kasneje še podaljšan do Leskovca ter morda še do drugih krajev na Krškem polju. Vsled tega je gradnja za mesto Videm-Krško desni breg vezana na program gradnje skupnega vodovoda. Jasno je, da so priprave za tako gradnjo obsežnejše, ker se morajo upoštevati vsi tisti činitelji, ki vplivajo na gradnjo skupinskega vodovoda z ozirom, da bo vodovod za mesto Videm-Krško le del bodočega skupinskega vodovoda. Da pa sploh lahko gradimo ta del, pa je potrebno, da je program odobren za celoten vodovod. Ravno tu je še nekaj težav in je za odobritev tega programa pravzaprav odvisen pričetek gradnje za mesto Videm-Krško. Gradnjo tega dela je omogočila tudi tovarna celuloze in papirja, ki je dala z razumevanjem pristanek, da se mesto lahko začasno oskrbuje iz vodnjakov tovarne, kasneje pa se priključi na predvideni skupinski vodovod.
Prvi vagoni cevi že v Krškem
No, tudi te težave v pripravah bodo zelo verjetno kmalu uspešno prebrodene. Razen navedenih težav je za gradnjo vse ostalo že pripravljeno. Material si je mestna občina že zagotovila ter so že sklenjene pogodbe za nabavo potrebnih cevovodnih cevi, hidrantov itd. samo tega materiala bo potrebno preko 140 ton, to je kar celih 14 vagonov. Ta material bo stal približno 23 milijonov dinarjev. Od tega je 1 vagon brezšivnih cevi že prispel in so že vskladiščene. Za črpanje bo potrebno vgraditi v vodnjake Celuloze posebne črpalne naprave, ki bodo stale okoli 2 milijona dinarjev. Da bo vodovodno omrežje stalno pod primernim pritiskom je predviden rezervoar, katerega bodo po predvidenem projektu zgradili nad mestom nekje pod Trško goro, približno nad kletjo podjetje Vino iz Brežic. Rezervoar bo imel prostornine za 100 kubičnih metrov vode in bo tako tudi v primeru, da bi črpalne naprave za nekaj časa odpovedale, voda na razpolago.
Nova kanalizacija v mestu
Vzporedno z izgradnjo vodovoda pa se bo morala zgraditi tudi nova kanalizacija. V ta namen je ljudski odbor že v letu 1954 poskrbel za potrebne načrte. Po približnih predračunih bodo stroški kanalizacije znašali 11,000.000 dinarjev. Temu se ne da izogniti, kajti sedanja kanalizacija, ki komaj za silo odgovarja in katere omrežje je zelo pomanjkljivo, nikakor ne bi odgovarjala povečani potrošnji vode in ne bi bila primerna za priključitev odvodov iz sanitarnih naprav, ki se izpirajo z vodo.
Potrebna bo pomoč nas vseh!
Navedeni stroški predstavljajo skoraj samo materialne stroške za izgradnjo. Stroške same graditve sploh  niso navedeni. Verjetno bi znašali po približnih cenitvah 10 do 12 milijonov dinarjev. Za ta znesek pa bi se stroški zmanjšali, če bo prebivalstvo sodelovalo pri izvajanju gradbenih del. Prepričani smo, da bo vsak prebivalec mesta vsestransko sodeloval pri teh delih, bodisi s prostovoljnim delom ali pa z vožnjami ker bo tako tudi vsak sam pomagal pri uresničitvi večdesetletne želje, da se zgradi prepotreben vodovod.
Pomoč prebivalstva pa se tudi pričakuje iz razloga, ker bo nemogoče, da bi se v celoti lahko zbrala tako velika sredstva, kot bodo potrebna za ta dela. S pomočjo vsega prebivalstva bi se stroški gradnje, ki so že tako veliki, le nekoliko zmanjšali. To pomoč upravičeno pričakujemo, saj je to veliko delo namenjeno izključno v korist prebivalstva našega mesta.
Anton Avsec

 NABAVLJENO 644 METROV VODOVODNIH CEVI
Na občnem zboru SZDL Videm-Krško, ki se ga je v kinodvorani (TVD Partizan) udeležilo okoli 150 članov, na njem pa je uvodno poročilo podal predsednik tov. Jože Jurešič, so govorili tudi o gospodarskih dejavnostih mesta. Opozoril je, da je regulacijski načrt mesta v zaključni fazi in da bo tehnična obdelava končana do konca novembra. Povedal je tudi, da je za vodovod nabavljeno 644 metrov cevi in da je načrt za pridobivanje vode preusmerjen iz Celuloze. Za nabavo vsega potrebnega materiala bi potrebovali še šest in pol milijona dinarjev, v tem znesku pa niso bila upoštevana sredstva za izkope in montažo cevovodov. Prav tako naj bi bil pripravljen načrt za mestni park in spomenik v njem. V letu 1954 je bilo iz občinskih sredstev porabljeno 4.830.000 din za nabavo vodovodnih cevi, za regulacijski načrt, za novo javno razsvetljavo, razširitev ceste, popravilo vodnjakov in za tiskarno. Na občnem zboru je podpredsednik SZDL Zasavske skupnosti komun tov. Kolar govoril o normalizaciji odnosov s Sovjetsko zvezo, kar so prisotni z zanimanjem sledili, izvoljen pa je bil tudi 11 članski upravni odbor. O tem je poročal tudi Zasavski tednik v svoji 23. številki, ki je izšla 11. junija 1955. 

 REGULACIJSKI NAČRT V ZAKLJUČNI FAZI
Geodetski zavod iz Celja se je skoraj tri mesece ukvarjal s podrobnimi meritvami, da bi za občino pridobil geodetske podatke in tako izdelal natančen posnetek terena na področju LOMO Videm-Krško. Tako je takratna krška občina kot druga v Sloveniji (pred njo je bil Kranj) dobila temeljit regulacijski načrt izdelan po sodobnem načelu (v Ljubljani, Celju in Mariboru regulacijski načrti niso bili tako sodobni). O tem se je razpisal tudi Zasavski tednik 2. julija 1955 in ob tem omenil še dolgoletno željo Krčanov, da dobijo nov most čez Savo. »Žal se je o tem le mnogo govorilo, manj pisalo in nič storilo.« Omenjena je tudi hidro centrala in seveda vodovod. Zanj naj bi bili načrti že skončani, sklenjene pogodbe za material, ki naj bi bili do konca leta odposlan in pripravljen. »Zanj bi morali odšteti še 6,5 milijona dinarjev, tako da bi morala nova velika občina ta denar zanj pripraviti, da bi lahko spomladi prihodnje leto z delom brez motenj pričeli.« je zaključil nepodpisan pisec.

 Zasavski tednik, 27. avgust 1955 (št. 34)
Vaščani pod Bohorjem
GRADIJO SAMI VODOVOD
Deset minut pod vrhom Bohorja leži vasica Zalog nedaleč od nje pa Mrzla planina. Visoko v hribih ležita ti dve vasici, na meji med Dolenjsko in Štajersko, več kot dve uri hoda nad Sevnico. Čeravno sta tako samotni, je vendar pozna marsikak turist, prav posebno pa se ju spominjajo stari partizani. Že jeseni leta 1941 je hodil tod okrog narodni heroj Stane Rozman s svoji četo. Prav v teh zaloških hribih je bil leta 1943 ustanovljen Kozjanski bataljon, poznejši slavni Kozjanski odred. Ti kraji se med redkimi v Sloveniji lahko ponašajo, da v njih ni živel noben izdajalec. Ni čudno, da so Nemci v svojem besu do tal požgali tako Zalog kot Mrzlo planino, pa še Poreber, Podgorje in druge okoliške vasi. Toda niti ta zločin ni mogel preplašiti vrlih Planincev in Založanov. Teden dni ko so Nemci upepelili vas, so otroci spet hodili v partizansko šolo v Zabukovje…
Izvedeli smo, da v teh vaseh grade sami vaščani svoj vodovod, pa smo se odpravili tja. V Zalogu so svoj vodovod v glavnem že dogradili in ko smo prišli tja so po ceveh že lahko spustili prvo vodo.
Ne morem povedati, kako so Založani te dni veseli in ponosni. Kaj pomeni zanje nov vodovod! Videti bi morali žareče obraze tamkajšnjih ljudi, starih in mladih. Videti bi morali tamkajšnje ženice, ki so od rane mladosti, dan za dnem morale nositi vodo na hrbtu v brentah kilometer daleč po strmih poteh. Nositi so jo morale poleti v najhujši vročini, ali pozimi v snegu. Pravijo, da zapade tam pozimi tudi poldrugi metre snega. Kolikokrat se je zgodilo, da je živina ostala pozimi cele dni žejna, ker ni bilo mogoče pregaziti snega. Zato ni čudno, da so Založani že dolgo sanjali o novem vodovodu. Že leta 1922 so imeli vse načrte za tak vodovod v svojih rokah. Prosili so takratno upravo za dovoljenje in pomoč. Dovoljenje so sicer dobili, vendar s pripombo, da vodovod sicer lahko grade, toda le na svoje stroške…
Letos pa se je domačin Franc Ganc opogumil in znova začel prigovarjati ljudem, da bi začeli graditi vodovod. Zasadili so lopate in od tedaj so vsa dela, razen strokovnih, opravili sami. Delali so vsi brez izjeme, moški in ženske. In to poleg rednega dela na polju. Pa ni šala izkopati 620 metrov dolg jarek za cevovod do zbiralnika do vasi in to po kamnitem terenu. Pravijo, da je moralo biti razstrelivo vedno pri roki. Kdo bi našteval vse potrebne vožnje, ki so jih prav tako vse opravili z volovsko vprego po strmih poteh, kamor ne pride nobeno motorno vozilo. Samo za težaška dela so napravili 7000 prostovoljnih ur. Potrebovali so 12.000 kg cementa, 56 kubik. metrov gramoza itd. Vseh stroškov gotovo ne bi sami zmogli, če jim ne bi priskočili na pomoč krški okraj, pa tudi komisija za male asanacije pri glavnem odboru Rdečega križa v Ljubljani. Zaloški vodovod je najlepši primer, kaj se da napraviti tam, kjer je volja do dela in kjer pomaga oblast.
Pa poglejmo še na Mrzlo planino. Vasica je oddaljena morda kakih dvajset minut od Zaloga. Tudi tu grade vaščani svoj vodovod, ki pa bo malo drugačen od zaloškega. Vodo bo tukaj treba od zajetja potiskati v 43 m višje ležeči zbiralnik, od tod pa bo tekla po cevovodu v vas. Tu bodo napravili korito z javno izlivko in napajalno korito za živino, sčasoma pa bodo vodo napeljali tudi v vse hiše. Zemeljska dela za bodoči vodovod so v glavnem tudi tukaj že končana, čakati pa so morali še na črpalko, ki bo potiskala vodo navzgor. Mogoče so jo že dobili, in če so jo, vem, da bodo spet pohiteli z deli, saj ne bodo hoteli zaostati za Založani.
Tako bosta spet dve slovenski vasici dobili pravilen in po vseh predpisih zgrajen vodovod. Okužena voda je namreč glavni vir vseh nalezljivih bolezni, tifusa, griže, kolere itd. pri nas v Sloveniji ima le ena tretjina prebivalcev dobro pitno vodo. Ostali pa zajemajo vodo iz starih, nehigieničnih vodnjakov ali pa studencev. Mnogo ljudi pri nas pa uporablja vodo še iz slabših virov, kjer je možnost okužbe velika. Ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji kar tri četrtine vseh vodnih virov okuženih ali vsaj ogrožen. Pravilna ureditev vodovodov, ureditev zajetij vode vaških vodnjakov, kapnic, napajališč za živino, perišč, gnojišč in podobnih naprav - vse to je za zdravstveni in splošni razvoj naših vasi bistvenega pomena. Neurejena gnojišča po naših vaseh še vedno ogrožajo vodo v slabih vodnjakih, ali pa vsaj podtalno vodo, saj dostikrat sploh ne vemo kako se vode pod zemljo med seboj pretakajo. Potem si lahko predstavljamo, kako prav so imeli ljudje v Zalogu in na Mrzli planini, ko so se odločili zgraditi si nov vodovod.
Rado Smolinsky

 ZDRUŽITEV MANJŠIH OBČIN
1. septembra 1955 so se v občino Videm-Krško združile nekdanje občine Videm-Krško, Leskovec, Raka, Veliki Trn, del občine Artiče in Podbočje. Nova občina je imela 14.906 prebivalcev. V občinske ljudskem odboru je delovalo 13 svetov. V teh svetih, 12 komisijah in 13 krajevnih odborov kot organih družbenega upravljanja je delalo 280 volivcev. Ljudski odbor pa je štel 35 odbornikov z 9.341 volivci. (Zasavski tednik, 11. avgust 1956).
Senovo in Kostanjevica sta bili še vedno samostojni občini. (Na območju sedanje krške občine je bilo pred tem kar osem občin: Brestanica, Kostanjevica, Leskovec, Podbočje, Raka, Senovo, Veliki Trn in Videm-Krško).
Tega leta je Komunalna uprava začela graditi vodni rezervoar na Simičevem hribu (na Resi) za potrebe na Vidmu.  

 GOSPODARSKI PROBLEMI SENOVSKE OBČINE
Zasavski tednik, je 15. oktobra 1955 v svoji 41. številki poročal o gospodarskih problemih senovške občine in njenih bližnjih perspektivah. Pisec se je o tem pogovarjal v lepo urejenih prostorih novega občinskega doma na Senovem, kjer sta ga sprejela predsednik občine Karel Šterban in načelnik oddelka za gospodarstvo Lojze Jazbec. Postregla sta mu s podatki, ki se nanašajo na problematiko gospodarstva v novi senovški občini. Tako sta potarnala, da v občini delujejo razna manjša komunalna podjetja, ki potrebujejo inventar in ustrezne prostore. Gospodarski organi občine so tem želeli pomagati, o čemer so tudi razpravljali na nedavni konferenci. Seveda sta omenila tudi gradnjo vodovoda, ki je bila važen problem nove občine in bi ga morali rešiti v sestavu celotnega krškega bazena. »Na izgradnji tega objekta« so bili zainteresirani zlasti prebivalci Brestanice in Videm-Krškega. To vprašanje naj bi rešila skupnost komun, ker naj bi terjalo precej investicijskih sredstev. Leto za tem je bila v načrtu prva faza tega vodovoda in sicer napeljava vode na odseku Dobrova – Senovo.
»Kljub številnim težavam pa občinski odbor na Senovem vendar upa, da bo kos svojim nalogam. Te pa bo zmogel le ob podpori, ki jo pričakuje od pristojnih činiteljev in ob podpori celotnega prebivalstva nove senovške občine.«

 Zasavski tednik, 29. oktober 1955 (št. 43)
KOMUNALNA DEJAVNOST OBČINE VIDEM-KRŠKO
Ker se mesto Videm-Krško razvija iz podeželskega mesteca v vedno bolj pomembno industrijsko središče, izgublja s tem svoj podeželski značaj ter postaja center spodnjega Posavja. Prav zaradi tega je občinski ljudski odbor že storil potrebne korake, da se tudi v komunalnem pogledu nastajajoče potrebe uskladijo z ostalim potrebam in razvojem, ki ga povzroča nagel tempo cvetoče industrije.
Vodovod-vroča želja prebivalcev Krškega
Eden najbolj perečih problemov mesta Videm-Krško je preskrba z vodo. Skoro ne moremo verjeti, da so v Krškem, ki ga štejemo med najstarejša mesta v Sloveniji, le štirje vodnjaki, ki oskrbujejo prebivalce s komaj užitno vodo, ki pa je v poletnih kakor zimskih mesecih večkrat primanjkuje. Zaradi preobremenjenosti se pri teh vodnjakih črpalke hitro pokvarijo in dostikrat se zgodi, da so ljudje iz vsega mesta navezani le na dva vodnjaka, kar občutno podaljša prenašanje pitne vode.
Vsa leta po osvoboditvi so si oblasti prizadevale urediti v kraju preskrbo z vodo. Pred dobrim letom so se dokončno odločili za zgraditev vodnjaka, ki bo imel zajetje pod Bohorjem, kjer je dovolj dobre pitne vode. Ta vodovod bi napajal Drnovo, Senovo, Brestanico, Videm-Krško ter v bodoče tudi Leskovec in naselja na Krškem polju. To omrežje bi potem v sušni dobi lahko uporabljali za namakanje krškega polja.
Gradnja vodovoda bo nedvomno trajala več let in potrebna bodo velika finančna sredstva. Da pa Krško ne bo ostalo toliko časa brez vode, bodo v okviru skupinskega vodovoda zgradili vodovod z začasnim napajanjem iz vodnjaka št. 6 v Celulozi, kasneje pa bi ga priključili na skupno omrežje. Material za mesto je skoraj v celoti preskrbljen. Treba bo le še plačati tri in pol milijona dinarjev za cevi ter začetna dela za polaganje vodovoda in prevoda preko savskega mostu. Ostala zemeljska dela bi opravili prebivalci sami s prostovoljnim delom.
Z gradnjo vodovoda se poraja tudi nujna potreba po enotni kanalizaciji, predračun za izvedbo kanalizacijo znaša 11 in pol milijona dinarjev.
Ureditev cest in mostu
Za ureditvijo vodovoda in kanalizacije v mestu Videm-Krško je pa računati tudi za ureditev ceste. Predvideno je da bi perspektivno tranzitno cesto speljali ob vznožju Trške gore. Stanje ceste na levem bregu Save je prav tako kritično. K ostalim vprašanjem se pridružuje tudi zrahljan most čez Savo. Četudi je področje občine Videm-Krško z vodo bolj na pičlem, ima vendar nekaj potokov, ki ob večjih nalivih povzročajo veliko škodo. Pri lanskoletnem neurju je prišlo to še posebno do izraza v Starem gradu, v Stari vasi, Pijavškem in drugod. V Starem gradu je delna regulacija že izvršena. Ostale regulacije pa bo treba tudi nekako čimprej urediti. Na področju občine je približno 150 km občinskih cest IV. reda. Te ceste so zelo slabe, ker ni bilo sredstev za vzdrževanje. Leta 1952 so pričeli z gradnjo ceste Videm-Zdole. Lansko leto so to cesto tlakovali. Za njo je pot iz Zdol do Vidma skrajšana za 8 km. Letos so nameravali to cesto končati, toda zaradi pičlih denarnih sredstev namere niso mogli izvesti. Nujno pa je vendar, da se ta cesta čimprej dogradi do kraja, sicer se bo na nekaterih mestih cestišče popolnoma deformiralo, za kar bi potrebovali okrog 1500 kub. metrov gramoza. Ker so tamkajšnji prebivalci večino dosedanjih del izvršili s prostovoljnim delom ob pomoči delovnih kolektivov iz Vidma-Krškega in mladinskih brigad bi bilo - ker občina sama nima na razpolago potrebnih sredstev - pravilno, če bi dokončna dela in nadaljnje vzdrževanje ceste prevzela okrajna cestna uprava.
Ko smo že pri cestah omenimo še ceste Krško-Cesta-Gora-Veliki trn, ki jo gradijo že celih dvajset let. Njenega pomena ni treba posebej poudarjati, saj prebivalstvo omenjenih krajev nima druge povezave s centrom in železniško postajo. V teh krajih pridelajo mnogo sadja in tudi drugih poljskih pridelkov, vendar jih prav zaradi slabih cestnih zvez ne morejo spraviti v denar. Dobro je razvita nadalje živinoreja, nimajo pa urejenega odkupa mleka in to prav zaradi slabih prometnih zvez. Načrti za cesto so zagotovljeni in del te ceste so že zgradili leta 1934. Lansko neurje pa je tudi ta del ceste uničilo in so ga le s težavo popravili. Tudi za cesto bi bilo dobro, če bi jo prevzela okrajna cestna uprava, ker bi drugače gradnja predolgo trajala.
Park in tržnica
Mestni odbor ZB se že vsa povojna leta ukvarja s postavitvijo spomenika padlim borcem. Prostor zanj je določen v kompleksu sedanjega starega pokopališča. Idejni in  glavni načrt za ureditev parka okrog spomenika je že izdelan. Upamo, da bodo z delom kmalu pričeli.
Načrt za ureditev savskega nabrežja na bivšem sejmišču je tudi že zgotovljen. Sedanji tržni prostor nameravajo zaradi tega prenesti na staro sejmišče ob Savi. Na tržnem prostoru bodo kot provizorij uporabili kopalniško uto, kajti regulacijski načrt je določil tudi lokacijo nove tržnice.
V mestu so do leta 1952 do sedaj zgradili 16-stanovanjsko hišo. Z gradnjo stanovanjskih poslopij bo treba nadaljevat. Tovarna roto papirja ima sicer svoje stanovanjsko naselje, vendar bo z naraščanjem industrije v tem kraju in z dotokom vedno novih delovnih moči nemogoče zadostiti vsem potrebam. Napravljen je že idejni načrt za novo stanovanjsko hišo na Vidmu nasproti osnovne šole. V projektu so predvideni tudi prostori za dva moderna trgovska lokala in lekarno.
Stadion Matije Gubca v Krškem je po tradicionalnih konjskih dirkah znan po vsej Sloveniji. Žal pa je začel propadati, ker se doslej nihče ni čutil dolžnega, da bi ga vzdrževal. Občina je uredila dirkalno stezo, ki jo je poškodovalo lanskoletno neurje. Tribuna je bila prvotno pokrita s strešno lepenko, ki pa je svojemu namenu že odslužila. Na stadionu bo treba napraviti še novo dirkalno stezo za motorne dirke in za druge športne prireditve. Vzdrževanje stadiona je iz pobranih prispevkov nemogoče, zato bo treba določiti letno dotacijo.
To pa še ni vse. Precejšen del občine še ni elektrificiran. Treba bo prej ko slej misliti tudi na rešitev tega vprašanja.
Mislim, da sem naštel najnujnejše probleme v občini in njihove rešitve se bo treba kmalu lotiti. Priskrbeti bo treba potrebna finančna sredstva, da bo šlo delo hitreje izpod rok. Ni pa potrebna samo denarna pomoč, marveč tudi razumevanje prebivalstva samega , ki bo moralo pomagati s prostovoljnim delom kajti le tedaj bomo dosegli v doglednem času tisto udobje, ki ga druga večja mesta že uživajo.
R. A.

 Zasavski tednik, 10. december 1955 (št. 49)
Pomembna pridobitev vasi Stari grad
SPET NOV VODOVOD
Na levem bregu Save ob cesti proti Brežicam, 4 km od Krškega, leži pod vinorodnim hribom Libno mala vasica Stari grad. Ob lanskoletni poplavi meseca junija je skozi potok Črna mlaka popolnoma zasul potočno strugo z gruščem in prodom in prizadejal vasi veliko škodo. Bivši Okrajni ljudski odbor v Krškem je tedaj odredil regulacijo, potoka. Ob tej priložnosti pa se je porodila tudi želja na vodovodu. Na pobudo bivšega okrajnega odbora za male asanacije so se vaščani odločili, da zgradijo vodovod in napeljejo vodo od 300 metrov oddaljenega studenca, ki je tik nad strugo Črne mlake. Glavna podbornika za to in tudi organizatorja sta bila domačina Jože Pirnat in zobotehnik Jože Žabkar. Pričele so se priprave in so do zime 1954/55 zbetoniral  zajetje studenca in zbiralnik. Z delom so nadaljevali letos; izkopal so jarek za cevovod, položili cevi in zgradili v vasi tri javne izlivke.
Gospodinjam ni treba več hoditi po vodo po slabi poti k oddaljenemu studencu ob vsakem vremenu, temveč jo imajo v vasi. Kolikor nepotrebne hoje in truda je prihranjenega. Pretekli mesec pa je bilo ob otvoritvi tega vodovoda malo slavje. Tega novega vodovoda se poslužuje sedaj 23 gospodarstev iz Starega gradu in 14 gospodinjstev iz vasi Marof, ki je na griču nad zajetjem studenca. Sodobno zajetje ima izlivko za prebivalce iz Marofa, a neizkoriščena voda stalno teče v zbiralnik, ki je tik ob zajetju in dalje po cevovodu v vas.
Otvoritve vodovoda so se udeležili predstavniki oblasti ter političnih in družabnih organizacij nove občine v Krškem, nadalje predstavniki CHZ iz Ljubljane in glavnega odbora RK Slovenije. Rdeč križ kot družbena organizacija daje pobudo za male asanacije. Vse delo vodi komisija za male asanacije pri glavnem odboru RK Slovenije. Strokovno pomoč pa nudi Centralni higienski zavod v Ljubljani s svojimi strokovnjaki. Neposredno vodijo delo okrajni odbori za male asanacije. Osnovno načelo pri takih delih je, da morajo koristniki take gradnje-vodovoda, zajetja kapnice, zajetja studenca itd. na pobudo RK pod vodstvom najsposobnejših vaščanov izvršiti vsa težaška dela, prostovoljen dovoz gradbenega materiala in prav tako pripraviti ves osnovni material, kot na primer pesek, gramoz, kamenje, deske za opaž in podobno. Za ostali material, kakor na primer cement, betonsko železo, vodovodne cevi in strokovno delo pa pomagajo s svojimi denarnimi sredstvi okrajni in občinski ljudski odbori, CZ, RKS, kmetijske zadruge in okrajne gasilske zveze. Ta gmotna pomoč se daje preko okrajnih odborov za male asanacije glede na gospodarsko zmogljivost skupnosti. Dobra pitna voda pa ne služi samo v gospodinjstvu, temveč tudi gospodarstvu in končno gasilcem ob morebitnem požaru.
Povrnimo se zopet v Stari grad. Vodo že imajo v vasi. Do popolne asanacije vasi pa je še daleč. Nasuti morajo skozi vas cesto in dohode k vsem izlivkom, da ne bodo gospodinje gazile po blatu. Urediti morajo napajališča tako, da bodo dostopna tudi za živino. Predvsem pa morajo zgraditi greznice, gnojne in gnojnične jame, da ne bo gnojnica odtekala in onesnaževala potoka, ko je prepotrebna za napredek kmetijstva in s tem boljšega in večjega pridelka.
Podobnih malih asanacij je še več v predelu bivšega kraškega okraja. Omenim naj le vaška vodovoda, Zalog in Mrzla planina pod Bohorjem.

1956

  DRUŽBENI PLAN KOMUNALNE DEJAVNOSTI
»Vse kaže, da bo letošnje leto dograjen vodovod v mestu Videm-Krško. Obenem bodo nadaljevali dela na izdelavi regulacijskega načrta za mesto in na izdelavi urbanističnega načrta. Prav tako je letos predvidena ureditev sejmišča, pokopališča, parka, tržnice itd. Nadaljevali bodo še z elektrifikacijo podeželja in uredili več cest ter stadion Matije Gubca.«
Tako so v družbenem planu občine Videm-Krško opisali načrte za komunalno dejavnost. O teh je pisal tudi Zasavski tednik 30. junija 1956 pod naslovom: »Povečanje kapacitet v industriji« bo povišalo skupno družbeno proizvodnjo. Seveda so omenjali tudi industrijo, kmetijstvo, živinorejo, gozdarstvo, gradbeništvo in trgovino. Ob tem so še dodali, da bo plan lahko uresničen, če bodo gospodarske organizacije iz svoji skladov za prosto razpolaganje pomagale pri tem in če jih bo podprlo tudi prebivalstvo s prostovoljnim delom, ker so proračunska sredstva omejena. 

Zasavski tednik, 14. julij 1956 (št. 29)
KRŠKO DOBI VODOVOD
Volivci Vidma-Krškega so na zadnjem zboru volivcev načeli vprašanje izgradnje vodovoda. Sklenili so, da bodo pričeli z deli. Tako se bo dolgoletna želja prebivalstva kmalu uresničila. Vodovodni odbor se redno shaja na sestankih in je trdno odločen, da bo zaupano mu nalogo izvedel. Do sedaj so že nakupljen in tudi plačane glavne vodovodne cevi, za ostalo pa je tudi pripravljeno nekaj kredita. Pomagali si bodo tudi s prostovoljnim delom. Vsak prebivalec bo moral po sklepu vodovodnega odbora izkopati nekaj vodovodnega jarka. Na moškega je izračunano, da bo izkopal 2 metra jarka, na žensko pa 1 m jarka. V nasprotnem primeru se za vsak meter jarka plača v gotovini 400 dinarjev. Na splošno prevladuje mnenje, da to ni pretirana zahteva in so jo prebivalci z zadovoljstvom sprejeli, z izjemo nekaterih posameznikov. Tovarna Celuloze je privolila, da se cevovod priključi na njen vodovod. Zato bo potrebna izpeljava vodovoda čez savski most. To delo bo terjalo precej lesa, bo komplicirano in tudi zamudno, kajti računati je treba v zimskih mesecih na mraz, ki ga povzroča Sava. V ta namen bodo vodovodne cevi zavarovali, tako da je bojazen, da bi Krško ostalo čez zimo brez vode, odveč.
Strokovna dela bo vodil tovariš Franc Roštohar, ki se je hkrati zavezal, da bo za svojo družino napravil pri teh delih 200 udarniških ur. Ta primer moramo omeniti, kajti prav bi bilo, če bi njegovemu zgledu sledili še drugi.
Z dograditvijo vodovoda bodo prebivalci Krškega slavili novo delovno zmago, ki jih bo bodrila k novim uspehom.
K.D.

 POSLEJ VIDEM-KRŠKO
»Krškemu je ime dala reka Krka, ki se eno miljo od tod izliva v Savo. V davnih časih je bil tu stari Neviodunum ali vsaj del njega (Valvasor). Danes pa ni več Krškega, marveč Videm-Krško in Sava ni več tako ostra meja med Kranjci in Štajerci, kot je bila nekoč.« Tako so v celostranski reportaži iz krške občine 14. julija 1956 zapisali v na tretji strani Zasavskega tednika. Naslovili so jo: »Ne Krško, temveč VIDEM-KRŠKO danes«, v njej pa je še precej zanimivih črno belih fotografij (Videm, Krško, krški most…).
V pogovoru s predsednikom občinskega ljudskega odbora Videm-Krško tov. Stanetom Nunčičem ta seveda ni mogel mimo komunalnih gospodarskih potreb. »Mi vsi več ali manj govorimo o komunalnih gospodarskih potrebah, češ da občinski ali pa okrajni ljudski odbor nima razumevanja za potrebe ljudi. Govorimo le, kaj vse bi morali imeti, ne pa, kaj bi lahko sami napravili. To se pravi, da gledamo na socialistični razvoj enostransko. Politične in družbene organizacije, predvsem pa organizacije, predvsem pa organizacije delavskega samoupravljanja bi morale to svojim članom pojasnjevati, da ne bodo videli le potreb, temveč tudi svoje dolžnosti. Povsod registriramo sedanje stanje, vse premalo pa je iznajdljivosti in samoiniciative«

 KONČNO BODO DOBILI VODOVOD
4. avgusta 1956 je Zasavski vestnik poročal o seji občinskega ljudskega odbora Videm-Krško. Na njej je o kmetijstvu in vlogi zadružništva govoril sekretar občinskega odbora SZDL tov. Lojze Pajnič. Govorili pa so tudi o vodovodu.
»Tudi za vodovod bodo najeli posojilo v višini 4 in pol milijona dinarjev in to 2 milijona iz stanovanjskega in 2 in pol milijona dinarjev iz investicijskega sklada. Skrajni čas je že, da se v Vidmu-Krškem že končno enkrat zgradi vodovod, kajti pitne vode ni dovolj niti ni dobra. Voda v mestnih vodnjakih pozimi največkrat zamrzne, poleti je pa zmanjka.
Krški vodovod bo priključen na celulozni bazen, kar bo seveda začasnega značaja, kajti voda v tem bazenu ni bakteriološko zanesljiva. Na seji so razpravljali o gradnji bazenskega vodovoda z Bohorja, ki bi služila Senovem, Brestanici in Videm-Krškem. Ker bi ta bazen stal preko 160 milijonov dinarjev, sta prišli občina Videm-Krško in občina Senovo do zaključka, da bi tega z lastnimi sredstvi ne zmogli. Zato so na seji sprejeli sklep, da bodo pristopili k etapni izgradnji bazenskega vodovoda. O tem bodo seznanili tudi okrajni ljudski odbor, ki naj bi v prihodnjih letih omogočil dolgoročno posojilo odnosno, da bi OLO v svojih družbenih planih dopustil najetje posojila iz lastnih sredstev.« 

Zasavski tednik, 4. avgust 1956 (št. 32)
IZBOLJŠANJE TRŽNEGA PROSTORA
Ker ima sedanji tržni prostor v Vidmu-Krškem neestetski izgled in je skratka nemogoč, bo komunalna uprava po sklepu občinskega ljudskega odbora in zbora volivcev prestavila kopalno uto in jo na sedanjem sejmišču preuredili v tržnico.
Tako bodo branjevke lahko ob vsakem vremenu prinesle kmečke pridelke na trg in v tržnih delih ne bodo izpostavljene vremenskim neprilikam. Upamo tudi, da bo v bodoče trg v Vidmu-Krškem bolje založen v splošno zadovoljstvo naših gospodinj.

  PRVI OBČINSKI PRAZNIK V VIDMU-KRŠKEM
Občina Videm-Krško je od 12. do 19. avgusta 1956 praznovala svoj prvi občinski praznik. Takrat je bil njen predsednik Stane Nunčič. Ob tej priložnosti je Zasavski tednik v svoji 33. številki, ki je izšla 11. avgusta, kar na dveh straneh objavil reportažo iz takratne občine. Seveda je bil v njej pogovor z občinskim predsednikom o gospodarskih uspehih, predstavljena je bila razstava, ki jo je o NOB pripravil brežiški muzej, napredek kmetijske zadruge Videm, ureditev šolskih poslopij, kmečka revija in konjske dirke na Krškem polju in športna dejavnost v občini. Objavljeno je bilo tudi veliko fotografij, med njimi tudi skupinska slika odbornikov občinskega ljudskega odbora, plavalni bazen, prostovoljno delo odreda predvojaške vzgoje, okrajna mladinska brigada vajencev, nov stanovanjski blok…
Nič pa ni v tej reportaži pisalo o težavah z vodo in drugih komunalnih problemih.

 REPORTAŽA S SENOVEGA
»V vaseh Šedem in Prevarje so prebivalci lansko leto s prostovoljnim delom zgradili rezervoar za pitno vodo. Tudi v vaseh, ki še nimajo dobre vode, bi radi zgradili nove vodnjake. Občina jim bo po svojih močeh tudi letos pomagala.«
To je med drugim zapisano v celostranski reportaži pod naslovom »Poletni dan pod Bohorjem«.

 Zasavski tednik, 18. avgust 1956 (št. 34)
Poletni dan pod Bohorjem
VEČ VODE
…Brestaniški vodovod zajema vodo iz potoka Brestanice, ki priteče onesnažena skozi mnoge vasi in mimo separacije in elektrarne, ki vsaka zase spušča v potok še več umazanije. Občinski možje zaradi tega delajo načrte za nov vodovod, ki bi napajal kraja Brestanico in Senovo, ki ima sicer svoj vodovod, ki pa po razširitvi kraja ne zadošča več. Voda na Senovem je načrpana in se ob vsakem večjem deževju skali. Pred dvema letoma so raziskali vodne vrelce v Dobrovi. Zajetje v treh rovih bi lahko dajalo 50 litrov vode na sekundo, ki bi zadoščala za oba kraja in še za Krško. Predračun za izvršitev vseh del znaša 143 milijonov dinarjev. Od zajetja do potrošnikov bodo speljali vodo po salonitnih ceveh.
V vaseh  Šedem in Prevarje so prebivalci lansko leto s prostovoljnim delom zgradili rezervoarja za pitno vodo. Tudi v vaseh, ki še nimajo dobre vode, bi radi zgradili nove vodnjake. Občina jim bo po svojih močeh tudi letos pomagala.

 Zasavski tednik, 6. oktober 1956 (št. 41)
BRESTANICA BREZ PITNE VODE IN V OBLAKIH PRAHU
Brestanica ima dva vodovoda: trškega in elektrarniškega. Prvega, ki naj bi služil potrebam trškega prebivalstva, je že pred drugo svetovno vojno pričela graditi takratna banovinska uprava, drugega pa je po osvoboditvi za svoje naselje zgradila elektrarna. Trški vodovod zajema vodo potoka Brestanice v tako imenovanem Slavčku v Stolniku. Ta potok prinaša s seboj precej nesnage. V zajetju so našli celo poginule prašičke, mačke, čreva in podobno, kar vse je dalo že povod prenekaterim živahnim razpravam na množičnih sestankih. Na žalost pa je vse ostalo v vsem tem samo pri razpravah, prebivalstvo pa se mora - hočeš, nočeš - še kar naprej zadovoljiti s tem, kar mu spusti vodovod skozi skromno filtracijo. Da spijejo največ takšne »pitne« vode ravno otroci, menda ni potrebno posebej poudarjati. V času, ko posvečamo tolikšno skrb zdravju državljanov, posebno še zdravju našega mladega rodu, se bo treba nujno lotiti tudi rešitve tega že kar kroničnega problema Brestanice. Zelo bi bili hvaležni sanitarni inšpekciji, če bi nam tudi ona po svoji strani pripomogla do zdrave pitne vode.
Nadalje bi tujec, ki pride v Brestanico, na prvi pogled sklepal, da imamo v kraju kakšno cementarno, kajti od jutra do večera se dvigajo pri nas oblaki prahu. Gospodinje si ne upajo odpirati oken in zračiti stanovanj, saj se jim prah celo skozi zaprta okna prikrade v sobe. V gostilnah in trgovinah in sploh v vseh lokalih zaman tudi po večkrat na dan brišejo prah. Vedno znova in znova se ta nadloga nabira in kopiči, kjer le more.
Pred nekaj leti so v Brestanici kupili poseben sod, ki drži 2000 litrov, z namenom, da bodo cesto skozi trg redno škropili z »lavgo«, ki jo zastonj nudi Tovarna Celuloze na Vidmu. Po komaj nekajkratnem škropljenju pa je sod izginil v pozabljanje, skozi trg pa vsak dan drvi po 150 tudi do 300 avtomobilov, ki dvigajo gore prahu. Samo elektrarna zvozi dnevno skozi kraj 20 15-tonskih vagonov premoga s postaje. Potem še rudniški avtomobili in avtomobili gozdne uprave, avtobusi in ostala vozila. O tem prahu je bil govor tudi že na zadnji občinski seji. Skrajni čas je, da se v ta namen kupljen sod spet »reaktivira« in uporabi za to za kar je bil določen. Prevoz potrebne »lavge« z Vidma pa naj oskrbe tisti, ki napravijo največ prahu, kar bo z malo volje in uvidevnosti vsekakor izvedljivo.
Ob koncu pa še tole: večina težkih avtomobilov kar drvi skozi naš trg. Ali bi glede na ozko brestaniško cesto ne bilo mogoče predpisati največjo dopustno hitrost samo 15 km?
Prizadeti

 Zasavski tednik, 20. oktober 1956 (št. 43)
V PONIKVAH BODO DOBILI PITNO VODO
Občinski ljudski odbor Videm Krško je zagotovil za male asanacije 350.000 dinarjev. Ker so v občini potrebe po ureditvi vodnjakov velike, bodo v letošnjem letu preskrbeli pitno vodo tam, kjer te primanjkuje, ali je pa sploh ni. V Ponikvah bodo dogradili vodooskrbni objekt. Zajetje je že končano, izvedene so že tudi ostale meritve, sedaj pa bodo preskrbeli še cevi, tako da bodo končno le prišli do dobre, pitne vode. Ker ni primerne vode pri novoustanovljeni osnovni šoli na Senušah, bodo v bližini preuredili vodnjak in tako preskrbeli šoli pitno vodo. Še v letošnjem letu bodo uredili vodnjak v Kojzicah pri Velikem trnu. Ta vodnjak je važen predvsem zato, ker ga ob suši uporablja tudi šola z Velikega trna. Nadalje bodo popravili vodnjak v vasi Gora, na Gmajni pri Leskovcu ter na Drnovem, medtem, ko bodo v vasi Sremič napravili novo zajetje.

 NA VELIKEM TRNU ZA UREDITEV VODNJAKA
Š.V. je 27. oktobra 1956 v Zasavskem tedniku (št. 44) pisal o roditeljskem sestanku, ki je bil na šoli v Velikem Trnu. Omenjen je tudi odbor Rdečega križa, s katero pomočjo naj bi uredili vodnjak v »Kojzici«, ki je za Veliki Trn zelo pomemben, ker je kraj reven na vodi. »To bo spet korak naprej, ko bodo ljudje tega predela imeli vedno dovolj dobre in v zdravstvenem pogledu neoporečne vode in ne bo več bojazni, da bo vode ob vsaki suši primanjkovalo. Naši oblasti in organom, ki nam bodo pripomogli do vode, smo vsi hvaležni.«

 NOVI OBČINSKI PREDSEDNIKI
Zasavski tednik je 28. novembra 1956 v svoji praznični dvojni številki (48/49) objavil vse občinske predsednike v sliki in besedi in to iz novih reorganiziranih okrajev, ki so bili postavljeni leto pred tem. Med predsedniki sta bila seveda tudi dva iz sedanje krške občine – predsednik občine Videm-Krško in Senovo. Slednjo je vodil Karel Šterban, ki je med svojimi nalogami med drugim omenil tudi gradnjo novega vodovoda. Ta naj bi bil nujno potreben in so z njim že začeli, vendar bi morali po njegovem v prihodnosti dobiti več sredstev od okraja.
Stane Nunčič je v predstavitvi ugotavljal, da je z reorganizacijo okrajev oziroma občin prišlo družbeno samoupravljanje pri nas v celoti do izraza. Omenil je tudi, da ne smemo pozabiti komunalne dejavnosti, ki je bila takrat po njegovem zelo razgibana. Pravkar naj bi namreč dogradili vodovod v Vidmu-Krškem, postavili novo tržnico, uredili prostor za spomenik, po vaseh sejmišča, ceste, poti itd. »V enem letu je bilo pri nas precej napravljenega. Z doseženimi uspehi se pa ne bomo zadovoljili, temveč bomo še z večjo vnemo delali naprej za blaginjo naših delovnih ljudi!« Je zaključil svojo predstavitev Stane Nunčič.

1957

 VODOVOD DOGRAJEN
»Pred nedavnim je bila v Vidmu-Krškem prva seja krajevnega odbora, kjer so razpravljali v glavnem o komunalni dejavnosti mesta. Največ govora je bilo o vodovodu, ki je dograjen. Treba ga je le še priključiti v stavbe, za kar pa ni na razpolago finančnih sredstev. Hiše, ki spadajo v stanovanjsko skupnost bodo dobile denar od stanovanjskega fonda. Ker ni dovoljena gradnja hidrantov, bodo morali še naprej redno vzdrževati obstoječe vodnjake, da ne bi primanjkovalo mestu vode. Z gradnjo vodovoda so precej poškodovali pločnike, katerih večina sedaj ni več uporabna.«
Tako je 19. januar 1957 zapisal D.K. v Zasavskem tedniku (št. 4). Ob tem pa je še dodal, da je glavna cesta proti stadionu »Matije Gubca« zelo ozka, zato bi morali za pešce popraviti obsavsko cesto, spomladi pa naj bi začeli z gradnjo spomenika in urejanjem parka. »Da bo park vedno urejen, naj bi najeli stalnega vrtnarja, ki mu nedvomno ne bo primanjkovalo dela,« je še zapisal.

 LETO GRADENJ V VIDMU-KRŠKEM
»Gradbena dejavnost v Vidmu-Krškem je v letošnjem letu dosegla vrhunec. To delo je načrtno in so izbrali prav v tem letu taka dela, ki so v kraju nujno potrebna.« Tako je zapisal Zasavski tednik 22. junija 1957 pod naslovom Leto gradenj v Videm-Krškem. Najprej je omenil novo restavracijo v neposredni bližini železniške postaje, bolje rečeno hotel, ki naj bi imel 36 samskih in dve družinski sobi s 70 ležišči, s toplo in mrzlo vodo in centralnim ogrevanjem. V pritličju naj bi bila kavarna s 300 stoli, pred njo pa lep senčnat vrt. Do avgusta naj bi bil dograjen prosvetni dom na Vidmu, kjer naj bi svoje prostore dobilo tudi DPD Svoboda Videm-Krško. Omenjen je še park v sredini mesta, kjer naj bi v kratkem postavili spomenik in otvoritev moto steze, kjer naj bi bile 15. avgusta že prva dirka za ljubitelje motoristike.
Zasavski vestnik je tudi poročal, da so v zimskih mesecih končno le položili skozi mesto vodovodne cevi, pozneje pa napravili še 46 priključkov. Vse to delo je stalo okrog 20 milijonov din. Vodovod še ni bil popolnoma dograjen, kajti potrebo je bilo napraviti še več odcepov, zlasti na levem bregu Save. Ravno takrat naj bi polagali cevi proti Resi, kjer naj bi stanovanjska zadruga še tiso leto zgradila več stanovanj. Ta zadruga je že začela z delom. Načrti za hiše so že bili izdelani, zemlja katastrsko odmerjena, kanalizacija je bila v glavnem izpeljana, navoženega je bilo precej materiala, treba bi bilo le še pričeti z izkopi in gradnjami.

 VODOVOD NA SENOVEM
»Senovo bo kmalu dobilo nov vodovod. Začeli so že  izkopavati zemljo iz Dobrave na Senovo, za Brestanico. Cevovod bo dolg 11 km. Strokovnjaki so ugotovili, da je voda zdrava in ima tolikšen pritisk, da se nateče v sekundi nad 30 litrov pitne vode. Predvideno je, da bodo letos izkopali zemljo in položili cevi do Senovega.« Tako je zapisal Zasavski tednik v rubriki »S Senovega« 27. julija 1957 (št. 31).

 O KOMUNALI V ZBORNIKU VIDEM-KRŠKO
V zborniku »Videm-Krško nekoč in danes«, ki je izšel leta 1957 po 63. letih po prvi knjigi Ivana Lapajneta z naslovom »Krško in Krčani« pisec ugotavlja, da je nagla graditev industrije in drugih objektov, v glavnem stanovanjskih hiš, zavrla gradnjo prepotrebnih komunalnih naprav. Tako se je začela gradnja vodovoda, ki naj bi bil za mesto dograjen v nekaj letih, šele leta 1956. Kanalizacijo so zgradili na desnem bregu Save v letu 1957, na levem pa v naslednjih letih, ker je del le te že obstajal. Razširili in izboljšali so tudi javno razsvetljavo, da bo zajela vse mesto in večja obcestna naselja.
»Zbornik »Videm-Krško nekoč in danes« je izšel ob drugem občinskem prazniku. V njem so skušali bralcem pojasniti preteklo in sedanje stanje. Publikacija govori o pisani zgodovini mesta in njegovi okolici, o ljudeh, ki so prebivali v njem ter o kulturnem življenju in o kruti usodi domačinov med zadnjo vojno. Knjiga obsega 116 strani in ima štiri dele. Opremljena je s preko 40 lepimi fotografijami in nekaterimi reprodukcijami.« Tako je publikacijo predstavil Zasavski tednik, 10. avgusta 1957 in svojo predstavitev zaključil z naslednjimi besedami: »Prebivalstvo občine Videm-Krško je po tolikih letih le dobilo spet svojo publikacijo, katero bodo lahko uporabljale šole pri rednem pouku, hkrati pa bo ta pisana beseda govorila poznejšim rodovom o današnjem življenju.«
Knjiga »Krško in Krčani« je izšla 1894. leta. V njej avtor Ivan Lapajne govori predvsem o zgodovini in kulturi ter znamenitih osebnostih mesta samega.

 Zasavski tednik, 27. julij 1957 (št. 31)
120 LJUDI V VASI GORICA BREZ PITNE VODE
Po vodo morajo hoditi malone uro - niti vaška šola nima prepotrebne pitne vode -načrti za izpeljavo vodovoda so bili narejeni že pred vojno - kaj če bi nastal požar? -vaščani pripravljeni za delo…
V vasi Gorica, v senovski občini se ljudje že ves čas ubadajo z velikim problemom, kako priti do pitne vode in napajališča za živino. 120 ljudi v tej vasi mora dan za dnem po pitno vodo v malone uro oddaljeni kraj. Lahko si pomagajo le ob deževnih dneh, če prestrežejo toliko deževnice, da so z njo preskrbljeni za nekaj kratkih dni. Potem je še tu otročad v šoli, ki si mora preskrbovati vodo sama.
Načrti za gradnjo vodovoda so bili narejeni že v bivši Jugoslaviji, nihče jih pa ni realiziral. Če bi nekje nastal požar, bi enostavno upepelili vso vas in nič čudnega, če se vaščani tega bolj boje kot vsega drugega.
Potrebno bi bilo izkopati sicer precej zemlje in položiti 1200 do 1400 metrov cevovodov. Gradnja bi veljala nekaj milijonov, vendar so vaščani pripravljeni opraviti vsa zemeljska dela sami in vse, kar bi bilo potrebno. Vas je bila med vojno znano zatočišče naših borcev.
(d)

 Tega leta se je torej začela gradnja kanalizacije v Krškem. Gradili so na treh odsekih, imenovali so jih »štrank«. A štrank je šel od gostilne Krieger do Kmetijske zadruge, B štrank naprej do takratne trgovine DZS (Dornikova hiša), kasneje je bil v njej bife Mercatorja, C štrank pa je šel še naprej do Hočevarjevega trga. (Vir Branimir Vodopivc, ki je gradil to kanalizacijo.)

1958

Zasavski tednik, 8. februar 1958 (št. 8)
Z nekega zbora volivcev v senovski občini
PREDSEDNIK ODGOVARJA VOLIVCU
Povej, tov. predsednik, kateri gospodarski uspeh v lanskem letu je po tvojem mnenju v naši občini največji?Brez dvoma skorajšnja dograditev vodovoda. Gradnja tega prepotrebnega objekta je napredovala skoraj tako, kot smo želeli. Cevi vodovoda smo položili že do Dovškega, torej pred prag Senovega. Moram poudariti, da smo ta dela opravili z lastnimi sredstvi, kajti iz okrajnega investicijskega sklada doslej še nismo ničesar dobili. Lahko trdim, da je zdaj najtežje delo za nami, saj smo delali na terenu, kar je bilo vse prej kot lahko. Odslej naprej bo delo lažje. Sicer pa smo dosegli lani še nekaj drugih lepih uspehov. Dogradili ali popravili smo precej cest v okolici oz. po vaseh. Ljudje so pridno pomagali, to pa je treba seveda pohvaliti.
Mi volivci imamo precej želja, ali bi nam hotel povedati svojo največjo?
Vsekakor je moja največja želja, da bi dogradili vodovod, ker je po moji sodbi zelo važno, da pridejo tudi Brestaničani do zdrave pitne vode. In to se bo letos, če seveda ne bo nepredvidenih ovir, vsekakor izpolnilo. Ves potreben material imamo na razpolago, zdaj si moramo želeti le še ugodno vreme. Vsekakor pa bi želel, da bi letos začeli graditi zdravstveni dom, šolo v Dobravi, kulturni dom v Koprivnici in vodovod na Gorici, in da bi se počasi začeli pripravljati na gradnjo kulturnega doma na Senovem, in končno, da bi nekoliko hitreje zidali več stanovanj. 

Zasavski tednik, 31. marec 1958 (št. 14)
INTERVJU S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA VIDEM -KRŠKO TOV. STANETOM NUNČIČEM
4. Kdaj bo po vašem mnenju mesto Videm-Krško dobilo vodovod in kdaj bomo pričeli z gradnjo novega mostu čez Savo?
Naši občani žele, da bi imeli vodovod že letos. Vodovod v Vidmu-Krškem je nujno potreben, ker so v samem mestu le trije vodnjaki, in še ti niso v najboljšem stanju. V poletnih mesecih vode primanjkuje, zato je treba z gradnjo vodovoda čimprej začeti. Vodovodne cevi so v glavnem že pripravljene. Težave pa so se začele z načrti, ki se izdelujejo v Celju. Načrti bi morali biti zgotovljeni že do konca januarja. Kljub številnim intervencijam pa načrtov še nismo dobili, čeprav so v glavnem že skončani.
Vodovod bi se priključil na vodovod Tovarne celuloze na Vidmu. To bi bila začasna rešitev. Pozneje bi izkoriščali skupni z Bohorja, ki bi napajal z vodo še Brestanico in Senovo, pozneje pa še Krško polje. Ta vodovod bi lahko služil tudi za namakanje polj. Izvirek na Bohorju je tako močan, da bi lahko napajal vse navedene kraje, pa bi vode kljub temu še preostajalo. Te gradnje pa ne bomo mogli skončati v enem letu, marveč jo bo treba raztegniti na daljše razdobje. Po vsej verjetnosti bo treba graditi vodovod v etapah in to več let. Prav zaradi tega se je občina odločila, da bo vodovod začasno priključila na Videm.
Gradnja vodovoda pa je v mogočem odvisna od novega krajevnega odbora, ki bo v kratkem izvoljen, kakor tudi od mobilizacije lastnih vodovodov in določila prispevka, ki ga bodo posamezniki prispevali za zgraditev vodovoda. Z vsem tem bo treba pohiteti, če hočemo, da bomo pričeli z gradnjo vodovoda še letos.
To pa še ni vse. Pri gradnji vodovoda bomo morali misliti tudi na kanalizacijo, za katero bo treba približno 20 milijonov dinarjev. Ustanovili bomo lastno delavnico, ki bo izdelovala cementne cevi, s čimer bomo gradnjo kanalizacije znatno pocenili.
Most čez Savo v Vidmu-Krškem je problem zase. Z dograditvijo  roto tovarne na Vidmu se je promet preko mostu znatno povečal, saj gre dnevno nad 2000 ton blaga preko mostu. Samo vzdrževanje mostu terja do 8 milijonov dinarjev, to pa je predvsem zato, ker je les tako drag. Vzdrževanje mostu pa bo vedno težje, ker ne bo mogoče zanj dobiti primernega lesa, saj so piloti dolgi čez 15 metrov. Z dograditvijo avtne ceste Zagreb-Ljubljana  se bo promet preko mostu še povečal, kajti le-ta bo oddaljena le dobre štiri kilometre od nove tovarne.
O tem vprašanju bodo morali razpravljati odgovorni činitelji, predvsem na republiški upravi za ceste.
Lokacija novega mostu je tesno povezana z regulacijskim načrtom, ki ga pripravljamo za mesto. Pri republiški upravi za ceste smo se že zanimali, kakšna bo lokacija mostu, to pa zato, da bi lahko določili parcele za nove gradnje v tem delu mesta.

 Zasavski tednik, 30. maj 1958 (št. 32)
SEMINAR KRAJEVNIH ODBORNIKOV V VIDMU-KRŠKEM
Na pobudo občinskega ljudskega odbora Videm-Krško in občinskega odbora SZDL so se zbirali v soboto predsedniki in člani krajevnih odborov z območja Vidma-Krškega in predsedniki osnovnih organizacij SZDL. Na seminarju so razpravljali o komunalnem gospodarstvu občine, o komunalni službi in kmetijstvu v občini. Krajevni odbori so v zadnjem času posvetili vso skrb cestni službi, asanaciji vodnjakov, elektrifikaciji, urejanju pokopališč, vzdrževanju javne higiene, snage. Ugotovili pa so, da bodo morali krajevni odbori v prihodnje še tesneje sodelovati z volivci in Socialistično zvezo, če bodo hoteli uresničiti vse naloge, sprejete na seminarju. Krajevni odbori bodo na pobudo občinskega ljudskega odbora uredili vaške gmajne tako, da bodo uporabne za pašniške skupnosti, istočasno pa bodo preprečili leglo raznih bolezni, metljavosti itd., saj je na tem področju okrog 505 metljave živine.
Enodnevni seminar, ki je imel namen utrditi krajevne odbore in prikazati povezavo s SZDL, je v celoti uspel in nakazal smernice in metode dela krajevnih odborov za v prihodnje.
-š

 Zasavski tednik, 13. julij 1958 (št. 34)
6 MILIJONOV ZA SENOVSKI VODOVOD
vse kaže, da bo letos vodovod Dobrova-Brestanica dograjen. Lani so investirali vanj 6,249.000, letos pa bodo vložili za to gradnjo še preostala sredstva. Letos je občinski ljudski odbor sklenil pripraviti tudi načrte za rekonstrukcijo ceste v Brestanici in urediti kanalizacije ob cesti. Prostor pred občinskim ljudskim odborom na Senovo bodo letos dokončno uredili, izmed preostalih važnejših gradbenih del pa naj omenimo še začetek del pri zdravstvenem domu na Senovem. Razen tega bodo popravili več manjših mostov, začeli graditi šolsko poslopje na Jablanici, sanirali vodnjake ter vodovod na Gorici in začeli načrtovalna dela za plavalni bazen.
V mislih imajo še začetek del pri gradnji zdravstveno-kulturnega doma v Koprivnici in začetek asfaltiranja ceste na Senovem. Letos bodo ustanovili tudi posebno komunalno podjetje, ki bo skrbelo za vsa ta dela. Kot je videti, se začenjajo v občini letos obsežna in važna dela, ki bodo precej spremenila podoba Brestanica in Senovega.
(v)

 INTERVJU S STANETOM NUNČIČEM
V intervjuju s tovarišem Stanetom Nunčičem, predsednikom občinskega ljudskega odbora Videm - Krško, ki ga je v letu 1958 ob združitvi štirih občin iz spodnjega Posavja z novomeškim okrajem objavil Dolenjski list, je ta predstavil svojo občino, ki je imela takrat približno 14 tisoč prebivalcev in obsegala 16.553 ha površin. Po njegovem sta hiter gospodarski razvoj in industrializacija občine povzročila tudi mnogo problemov v komunalnih, prosvetnih in drugih službah, ki bi jih morali začeti takoj razreševati. Tako ugotavlja, da v Krškem ni bilo vodovoda, zato je občina temu vprašanju posvetila največjo skrb. V letu 1956 je zgradila vodovod, ki ga zdaj po odsekih izpopolnjuje. Zgradila je tudi kanalizacijo in uredila več vodooskrbnih objektov.  

Dolenjski list, ? 1958 (št.?)
PREDSTAVLJAMO VIDEM-KRŠKO
Obrnili smo se na tovariša Staneta Nunčiča, predsednika občinskega ljudskega odbora Videm-Krško, s prošnjo za odgovore na nekaj vprašanj, ki nas in naše bralce ob združitvi 4 občin spodnjega Posavja z novomeškim okrajem najbolj zanimajo.
Tovariš predsednik, bralcem Dolenjskega lista bi radi prestavili občino Videm-Krško in jih seznanili z njenimi dosedanjimi uspehi, povojno rastjo in z načrti, ki jih imate. Prosimo te, da bi naštel najznačilnejše uspehe v napredku Videm-Krškega po osvoboditvi do danes.
Občina Videm-Krško obsega 16.553 ha in ima približno 14.000 prebivalcev. Brez dvoma je to področje, ki ga danes zajema občina, v povojnih letih socialistične graditve doseglo velik in pomemben uspeh. Dograjena je bila tovarna časopisnega papirja poleg že obstoječe tovarne celuloze, tovarne čokolade in drugih obratov. Nova tovarna ni pomembna le za občino in njeno okolico, marveč za celotno Jugoslavijo in njeno gospodarstvo. Kolektiv, ki šteje nad 800 delavcev in uslužbencev, ustvarja že skoraj nad 5 milijard dinarjev družbenega bruto proizvoda, letos pa bo izdelal 28.000 ton časopisnega papirja, kolikor znašajo celotne jugoslovanske potrebe. Časopisnega papirja poslej ne bomo več uvažali. Gospodarski uspeh občine je kovinska zadruga, ki se je iz majhnega privatnega podjetja razvila že s 170 delavci, z moderno halo in s strojno opremo. Ustanovljeni so bili še drugi obrati, kot tiskarna, ki se lepo razvija, Elektro Videm-Krško, gradbeno podjetje Sava, kar vse daje občini močan industrijski pomen s precej visokim narodnim dohodkom.
Hiter gospodarski razvoj in industrializacija občine pa je seveda povzročilo tudi mnogo problemov v komunalnih, prosvetnih in drugih službah, ki jih je bilo nujno treba takoj reševati. V Krškem ni bilo vodovoda; zato je občina temu vprašanju posvetila največjo skrb. V letu 1956 je zgradila vodovod, ki ga zdaj po odsekih izpopolnjuje. Zgradila je kanalizacijo, uredila več vodooskrbnih objektov, uredila in odprla 2 novi šoli, v Dolenji vasi in Senušah, adaptirala šolo v Leskovcu in uredila lepo otroško igrišče. Zdaj urejujemo šole v Velikem Podlogu, Velikem Trnu in na Zdolah.
Zgrajen je bil nov kulturni dom na Vidmu, adaptiram in urejen pa v Leskovcu. Zgrajena je bila cesta Videm - Zdole, znana kot »predvolilna« cesta še iz časov stare Jugoslavije. Tovarna celuloze in časopisnega papirja je zgradila moderen hotel in lep olimpijski plavalni bazen, kar daje osnovo za razvoj turizma. Zraven hipodroma je bila zgrajena spidvej steza za motorne dirke, ki so bile že dvakrat z mednarodno udeležbo. Odkrit je bil spomenik, posvečen izseljencem in NOB, urejen park, zgrajenih nad 150 sodobnih dvosobnih in trisobnih stanovanj, nabavljena dva nova kinoprojektorja itd.
Mnogo je bilo narejenega tudi pri elektrifikaciji podeželja. Samo v zadnjih osmih letih je bilo zgrajenih 9 transformatorjev in 22 km daljnovodov visoke napetosti. S tem smo ustvarili pogoje, da bo lahko vsaka hiša v občini dobila že letos in prihodnje leto električno luč, s čimer bo elektrifikacija občine zaključena.
Lani je bila ustanovljena tehnična srednja šola v Krškem s strojnim in elektro oddelkom. Kmalu bo začela obratovati javna pralnica in kopalnica.
Tako sem nanizal nekaj najznačilnejših uspehov socialistične izgradnje in komunalnega sistema v občini.
Delež industrije v vaši občini je z obstojem tovarne roto papirja nedvomno zelo velik: kako pa je s kmetijstvom v občini, z njegovo proizvodnjo in z načrti kmetijskih zadrug?
Navzlic močnemu razvoju industrije in obrti kmetijstvo še ni naredilo vidnega koraka naprej. V občini imamo dva socialistična kmetijska obrata: zadružno posestvo »Matija Gubec« in kmetijski obrat SKZ Videm (levi breg). Prvi razvija plantažno sadjarstvo in je vinogradniško posestvo z dobro osnovo. Obe posestvi imata lepe načrte in sta zarodek socialistične preobrazbe kmetijstva v občini.
fotografija Stane Nunčič

 VODOVOD V BRESTANICI
O vodovodu govori tudi zbornik člankov in razprav Brestanica, ki je izšel 1982. leta. V njem Mirko Avsenak ugotavlja, da so prvi vodovod v Brestanici 1891. leta napeljali trapisti in sicer v dolžini treh kilometrov iz Hruš preko Roževja in Leskovca do gradu.
«Trg je leta 1908 projektiral večji vodovod za tisoč prebivalcev, ki pa ni bil uresničen. Do leta 1940 se je trg Brestanica oskrboval z vodo iz studencev in vodnjakov. Izviri pitne vode so bili pod staro hišo na Gorici (Dorc), ob potoku pod cesto za šolo, pri vrtnariji in pri mostu iz trga k stari župni cerkvi, ki pa je presahnil ob miniranju skal za regulacijo potoka 1978. Prav ta izvir so leta 1925 zajeli trapisti in vodo speljali po cevovodu do črpališča v hiši pod gradom, od koder so jo črpali na grad.
V letih 1940-41 je tedanja občina zgradila vodovod za potrebe Brestanice. Vodovod je imel zajetje z rezervoarjem v Slomu, speljan je bil po litoželeznih ceveh vse do spodnjega gradu. V gornji grad pa so vodo črpali, kot to delajo še danes.
Ker pa so se z razvojem kraja potrebe po vodi večale, je takratna občina Senovo leta 1958 zgradila za Senovo in Brestanico nov vodovod z zajetjem pod Bohorjem, starega v Brestanici pa so k temu priključili. Z letom 1978 so si tudi krajani ostalih krajev v KS Brestanica napeljali vodovod, tako da imajo razen nekaj posameznikov vse vasi svoja vodovodna omrežja.«
Vir: Brestanica, Zbornik člankov in razprav, Izdalo Turistično društvo Brestanica, 1982

 Nekateri smatrajo, da je bilo komunalno podjetje Videm-Krško, baje ustanovljeno 1958, predhodnik kasnejšemu SOP (ta se je v SOP preimenoval leta 1968)
Kostanjšek Jože trdi, da je bilo najprej Komunalno obrtno podjetje – iz katerega je bila 1960 ustanovljena Komunalna uprava Krško, direktor Žigante, po zamenjavi naj bi odšel na občino in bil referent za gradbeništvo
V DL se pojavlja tudi oglas Komunalno podjetje Videm-Krško ?

1959

 Kdaj je bila ustanovljena Komunalna uprava Senovo, kdaj se je združila s krško?
Komunalna uprava Senovo naj bi se imenovala Remont?
Ta je delovala že po drugi svetovni vojni, 46-47 (vir Vodopivc), priključila Kostaku šele po 1975. letu. Prej bila pod IGM Savo (le nekaj časa, eno leto, referendum)

 OBRAČUN DELA V OBČINI VIDEM-KRŠKO
Dolenjski list je v začetku leta 1959 poročal o seji občinskega ljudskega odbora Videm-Krško, na kateri so odborniki pregledali uspehe preteklega leta in se seznanili z osnovami družbenega plana za leto 1959. Tako so ugotovili, da je občina dosegla lepe uspehe pri komunalnih delih, saj je bilo v Vidmu-Krškem zgrajenih nekaj manjših odcepov vodovoda ter urejena kanalizacija na desnem bregu. Zgrajenih je bilo tudi devet novih stanovanj, pred dograditvijo pa je bila kombinirana trgovsko – stanovanjska hiša. S pomočjo in soudeležbo prebivalcev je bilo storjenega mnogo za sanacijo vodnjakov in vzdrževanje lokalnih cest (obojega za 7 milijonov 800 tisoč). Občina Videm-Krško je v letu 1958 dosegla doslej največje uspehe v komunalnih gradnjah in dejavnosti, družbeni plan pa je bil uspešno izpolnjen tudi v posameznih gospodarskih panogah.

 OSAMOSVOJITEV SENOVŠKE KOMUNALNE UPRAVE
V rubriki »Drobne s Senovega« je Dolenjski list leta 1959 poročal o tem, da se bo Komunalna uprava senovške občine osamosvojila in postala podjetje. Ta je pred kratkim (razen drobnarij) dovršila vodovod Dobrava – Senovo – Dovško – Brestanica. Zajetje je imelo 53 metrov dolg rov in je dajalo 32 litrov vode, v največji suši pa 24. Zgrajena sta bila tudi dva zbiralnika po 200 kubičnih metrov, dogradili pa so tudi zajetja in rezervoar za vodovod naselja Gorica. Rov je dolg 22 metrov in naj bi dajal tudi v največji suši 6-7 litrov vode na sekundo. Položiti bi morali še cevi. Sicer pa sta za to največ prispevala Rudnik in Elektrarna, brez katerih še ne bi imeli teh dveh vodovodov.

1960

UPRAVNIK POSTAL STANE ŽIGANTE
Občinski ljudski odbor Videm-Krško okraja Novo mesto je 5. maja 1960 na podlagi zahtevka Komunalne uprave Videm-Krško z dne 9. aprila istega leta izdal odločbo, da se v register finančno samostojnih zavodov vpiše sprememba. Namesto bivšega predstojnika zavoda – upravnika tov. Voglar Branka so vpisali novega predstojnika – upravnika tov. Staneta Žiganteja, gradbenega tehnika. Odločbo je podpisal tajnik občinskega ljudskega odbora Cveto Bevk. Tega leta naj bi bilo 12 zaposlenih, kmalu jih je bilo 27. Uprava naj bi bila v kleti občine – rdeči kotiček. Potem preselili v stavbo za gostilno Murko (današnja Davčna uprava), kjer so imeli pisarne, na drugi strani pa so bile garaže, v katerih so bile delavnice, imeli pa so tudi en avto – 2 kubični tovornjaček Pionir, nabavljen že prej.
Tega leta je poleg Jožeta Kostanjška prišel tudi Dominik Kozole, prvi delovodja, ki je bil z dušo pri firmi in se je posvečal zgolj delu. Zato je tudi končal v Domu počitka na Impoljci, brez denarja za preživetje.
Fotografije: gradnja kanalizacije na Dalmatinovi, 7 delavcev, januar 1960 in še ena delavci pred upravo pri Murkotu (bo dal hčerki, da prinese) fotografiral: Krahulec
Kopija odločbe za vpis Žiganteja 5.5.1960

 Dolenjski list, 14. november 1960 (št. 47/48)
MESTO – KOMUNALA
Nedvomno se prebivalci Vidma-Krško zelo zanimajo za komunalno dejavnost v občini, ki je vedno bolj pestra in hkrati odgovornejša. Neizpodbitno  je tudi dejstvo, da so vsa prizadevanja občinskega ljudskega odbora za razvoj komunalnega napredka občine že rodila bogate sadove. In vedno znova jih pritegne želja po osvajanju odgovornejših nalog, da bi ustvarili blaginjo v občini. To je plemenito dejanje, toda žal javnosti vse premalo znano. Zato smo obiskali upravnika komunalne uprave tovariša Staneta Žiganteja in mu zastavili vprašanja, o katerih se zadnji čas toliko govori.
Ali je sodelovanje vaše uprave s prebivalci zadovoljivo?
- Nikakor ne. Lahko bi bilo tesnejše. Priznavamo, da so o naši vsesplošni dejavnosti preskromno obveščeni. V veliki meri so krivi sami, premalo se udeležujejo zborov volivcev. Iskrena želja naše uprave je, da se prav to sodelovanje poglobi. Tako bi lahko prišli do konstruktivnih predlogov posameznikov in družbenih organizacij za perspektivno urejanje občine.
Kje je razlog, da je v komaj dograjenem vodovodu voda kalna in verjetno neužitna?
- Da je voda kalna, je predvsem vzrok velika uporaba vode. Vodnjak je torej preobremenjen. Črpalke pa vodo dobesedno srkajo. Razumljivo je, da na ta način vsrkajo vse tisto kar vodo kali. Analiza vode v Centralnem higienskem zavodu LRS izpodbija domnevo, da voda ni užitna. Voda je bakteriološko še primerna ter ni nevarnosti za kakšno epidemijo. Res pa je, da je voda za uživanje praktično neuporabna, predvsem zaradi kalnosti okusa in trdote.
Kaj nameravate ukreniti, da bi izboljšali vodo?
- Za rešitev tega perečega vprašanja smo s tovarno celuloze in papirja dosegli sporazum o začasni vključitvi v njihov vodovod. Ta voda je precej boljša, sanitarna inšpekcija pa jo bo redno nadzirala. Usposobili bomo tudi vodnjake, četudi bo potrebno izmenjati celotne črpalne naprave. V petletnem perspektivnem načrtu občine je predvidena gradnja sistema vodnjakov. Vodo bomo dobavljali iz bližine Žadovinka, če bodo raziskave ugodne. To je zdrava talna voda in ni dotoka Save. Uporabljali jo bodo lahko brez razkuževalnih sredstev. Tako bi že naslednje leto dogradili vodnjak, nov cevovod pa provizorično vključili na vodovodno omrežje. Mesto bi končno le dobilo dobro vodo. Do leta 1965 bi dokončali celoten sistem vodnjakov s predvidenim rezervoarjem nekje na Trški gori. Takrat bo voda oskrbovala tudi naselje v bližini mesta.
Ali je vprašanje javnih stranišč še aktualno?
- Vsekakor. Naslednje leto bomo sistematično urejali mesto in njegov zunanji videz. Vzporedno s tem bo rešeno vprašanje javnih stranišč. Nagel razvoj kraja in velik dotok ljudi v mesto to nujno terja. Izbrati bo treba primerni mesti in zgradili na levem in desnem bregu Save po eno javno stranišče.
Ni nam znano, s kakšnim namenom ste nedavno ustanovili še vrtnarijo?
- Načrtno smo se lotili urejevanja parkov, zelenih površin itd. To nam je med drugim narekovalo, da smo ustanovili lastno vrtnarijo,ki bo skrbela za vzgojo in rast parka. Pričeli smo torej s hortikulturno dejavnostjo. Vrtnarija bo prebivalce oskrbovala s cvetlicami in venci. Urejala bo grobove in hkrati po naročilu hišnih svetov, ustanov, podjetij in posameznikov uredila bližnjo okolico stanovanjske ali upravne zgradbe in jo po želji redno vzdrževala. Te usluge seveda ne bodo brezplačne. V skladu z urbanističnim načrtom mesta bo vrtnarija spreminjala nezazidane parcele v cvetoče parke in urejala otroška igrišča. Pri urejanju otroških igrišč pričakujemo tesno sodelovanje z Društvom prijateljev mladine in stanovanjsko skupnostjo. Naj še dodam, da bo za ohranitev parkov, zelenih površin ter zaradi reda in čistoče v mestu postavljen čuvaj.
V Vidmu-Krškem ni opaziti oglasnih plošč, prometnih znakov, dovoljena pa je vožnja skozi mesto z vprežno živino. Bi nam hoteli še to pojasniti?
- Vse doslej, dokler je bila v gradnji cesta s pločniki smo urejali javno razsvetljavo. Iz tehničnih razlogov nismo mogli namestiti oglasnih plošč, niti ne prometnih znakov. Prometne znake bomo postavili v kratkem, oglasne plošče pa spomladi. Razmišljamo še o postavitvi propagandnih turističnih plošč. Vožnja z vprežno živino bo prepovedana, brž ko bo urejena ustrezna cesta za Savo in za mestom. Prav tako bomo začeli uresničevati odlok o prepovedi gojitve malih živali na območju mesta.
Drago Kastelic

Dol. list – Čestitka ob 29. novembru Komunalna uprava Videm-Krško in za Novo leto

1961

????

1962

 ALI BO MESTO VIDEM-KRŠKO OSTALO BREZ VODE?
To se je v tretji številki Dolenjskega lista, 18. januarja 1962. leta spraševal Drago Kastelic. V daljšem članku ugotavlja, da so se ljudje še pred leti oskrbovali z dokaj dobro vodo iz starih vodnjakov, ki pa jo je v sušnih dneh primanjkovalo. Potem so zgradili mestni vodovod in leto pred tem končno pričeli iskati vodo na Krškem polju. Nekje med Žadovinkom in Drnovim je bilo najdeno precejšnje nahajališče vode. Vendar zaradi pomanjkanja denarja niso zgradili poskusnega vodnjaka in črpalnice.
17. januarja pa se je ob deseti uri izpraznila zadnja od dveh jeklenk s klorom, ki so ga potrebovali za razkuževanje vode. Zaradi službene odsotnosti sanitarnega inšpektorja je bil izdan odlok za prenehanje delovanja vodnih naprav šele naslednji dan. Ker so bile vse javne ročne črpalke pokvarjene, bi moralo mesto ostati brez vode, zato je sanitarna inšpekcija dovolila uporabo neklorirane vode od 6. do 8. ure zjutraj, ugotavlja pisec in se ob tem sprašuje: «Komunalna uprava je sicer te dni že usposobila nekaj vodnjakov in prebivalstvo obvestila, da je uživanje vode škodljivo. Toda mar ni s tem sanitarna inšpekcija veliko tvegala? Kdo more jamčiti, da ljudje kljub temu ne bodo uživali nezdrave vode? In kdo bo odgovoren, če bo prišlo do posledic?«
Ljudem je tako ostalo le še tistih pet ali šest malih vodnjakov, ki verjetno niso zadostili vseh potreb. Zato Drago Kastelic ugotavlja, da je nezadovoljstvo ljudi zaradi neurejene preskrbe z vodo upravičeno, še posebej v tako gospodarsko razviti občini. Ob tem pojasnjuje, da je prišlo do težav, ker tovarna Jugovinil iz Splita ni pravočasno dobavila jeklenke s klorom. Ob tem pa se sprašuje, ali bi bil prevoz druge jeklenke z avtomobilom v Split res predrag in zakaj še ni bila nabavljena tretja rezervna jeklenka.

 Dolenjski list, 15 februar 1962 (št. 7)
VODA, VODA…
Precej odločno je povedal tov. Kastelic v zadnjem Dolenjskem listu je zelo neodgovorno poslovanje zvezi z vodo, ki jo pijemo na področju občine Videm-Krško. Želel bi še bolj osvetliti ta problem, ki postavlja predmet dnevne razprave velikega dela prebivalstva našega mesta.
Ne vem, kako se v normalnih razmerah dozira klor. Vem samo to, da kakšen dan smrdi po kloru celo stanovanje, ne samo voda. No, toda vse bi še šlo, ko bi le vode bilo dovolj. Čez dan tudi po desetkrat preneha teči voda in zopet pride, vse brez poprejšnjega obvestila.
Stanovanje plačam tudi zaradi vode pet tisoč dinarjev. Brez pretiravanja trdim, da vsaj deset dni v mesecu ni vode. Stranišča zamašena, iz pipe pa grgrajoče poje in vsak čas pričakujem vodo. Voda pride šele, ko jo prinesem iz starega vodnjaka, oddaljenega najmanj 500 metrov od hiše. Angleško stranišče, zaradi katerega tudi plačujem tolikšno najemnino, pa požira eno ali več veder vode. Kje je potem še pranje, umivanje, kuhanje! Kopamo se v mali otroški banji, ker kopalnice ni varno zakuriti. Dvakrat nam je že pregorela peč, ko je med kurjenjem zmanjkalo vode. Zadnjič je dosegla vsa stvar svoj višek, kakor ga je opisal tov. Kastelic. Enkrat preveč klora, drugič popolnoma brez klora, čeprav samo dve uri. Obvestilo, da ne bo tri dni vode, pa je bilo pribito na nasprotno stran drevesa pred hišo, menda zato, da ga ne bi mogli stanovalci opaziti. Na vprašanje, zakaj je tako, mi je odgovorni znal lepo razložiti nihanje pritiska, delovanje črpalk, doziranje klora in nešteto zanimivih tehničnih podrobnosti, ki pa konec koncev ne pritisnejo vode do potrošnika. O svojem delu in vplivu na dotok vode je malo zamolčal. Po ekonomski enoti dobi več, če je manj stroškov. Tudi klor, ki mu ga je zmanjkalo, mu bo verjetno povečal zaslužek (s stola ga, kot smo občutili, ni dvignil).
Vem, da je ta problem v načrtu občine za pet let. Želim samo, da se tisti, ki so neposredno odgovorni za preskrbo z vodo, malo zamislijo in odpravijo vtis, da nas nekdo izkorišča in iz malomarnosti povzroča nezadovoljstvo med ljudmi.
Če prideš v trgovino in zahtevaš meter blaga, ga moraš dobiti en meter, pa naj bo prodajalec še tako slabe volje. Zakaj potem z vodo tako izkoriščajo potrpežljivosti?
Maks Pogačar

 TEŽAVE Z VODO SE NADALJUJEJO
Tudi v 11. številki Dolenjskega lista, 15. marca 1962 ugotavljajo, da se stanje z oskrbo z vodo ni izboljšalo, ker ni bilo sredstev za raziskovalna in druga dela. Zato je bil na seji zbora proizvajalcev in občinskega zbora ObLO 10. marca sprejet občinski odlok o novih tarifah za uporabo kanalizacije ter odvoz smeti in odpadkov, pa tudi vodarine na področju Vidma-Krškega. Ta naj bi začel veljat 1. aprila. S tako pridobljenimi sredstvi pa naj bi redno vzdrževali vodovod in napeljali v krški vodovod zdravo pitno vodo. Komunalna uprava naj bi s tem vzdrževala tudi kanalizacijo in krila stroške za odvoz smeti. Ta uprava pa naj bi v kratkem postala samostojna gospodarska organizacija, ki bo poslovala na ekonomski podlagi.

 USPOSOBILI STARE VODNJAKE
Očitno se težave z vodooskrbo niso reševale tako hitro, kot bi si krajani želeli. Zato je 6. septembra Dolenjski list v svoji 36. številki ponovno pisal o tej vroči temi. V nepodpisanem članku ugotavlja, da je voda v krškem vodovodu nezdrava in neprimerna za uživanje. Zato je morala sanitarna inšpekcija prepovedati uporabo te vode in ni preostalo nič drugega, kot da ponovno popravijo že pozabljene vodnjake. Komunalna uprava je usposobila sedem vodnjakov in nabavila ročne črpalke. Za to so porabili 400 tisoč dinarjev. Še pred popravilom vodnjakov so analizirali vodo. V nekaterih je bila zelo dobra, ponekod nekoliko slabša. Ponovna uporaba vodnjakov je bila sicer začasna rešitev, saj je Gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta že začel z gradnjo poskusnega vodnjaka na Krškem polju, kjer bi morda našli dovolj vode za videmsko-krški vodovod. Seveda pa ni bilo pričakovati, da bo delo končano še isto leto.
Ob tem je Dolenjski list opozoril še na en problem pri koriščenju vodnjakov. »Otroci se obešajo na nove črpalke in vanje mečejo kamenje in pesek. Zaradi tega se bodo črpalke prav gotovo kmalu pokvarile, ljudje pa bodo zopet ostali brez pitne vode. Dolžnost staršev je, da bolje pazijo na otroke in jih odvračajo od takih dejanj.«

 Dolenjski list, 4. oktober 1962 (št. 40)
KAKŠNA JE VODA V KRŠKIH VODNJAKIH?
Analiza vode iz krških vodnjakov, ki je bila opravljena 4. septembra, je pokazala sledeče: v kubičnem centimetru vode iz vodnjaka na Hočevarjevem trgu je 1800 živih klic, iz vodnjaka pri pošti nad 3200, v Dalmatinovi št. 6 tudi 372 in v studencu pri Rozaliji 176. Voda je neprimerna za pitje, ker vsebuje več kot 300 živih klic. Potemtakem je v Krškem pitna le voda iz studenca pri Rozaliji. Ker je bila preiskava opravljena takoj po obnovitvi vodnjakov, je bilo v njej še veliko živih klic. Upamo pa, da bo nova preiskava vode dala drugačen izvid.

 POSKUSNI VODNJAK PRI DRNOVEM
22. novembra 1962 pa je D.K. (Drago Kastelic) v 47. številki Dolenjskega lista že poročal o delih na poskusnem vodnjaku pri Drnovem. Ta je septembra začelo Gradbeno podjetje Pionir. Njegovi delavci so izvrtali 9 vrtin 25 do 30 metrov globoko, ki so pokazale, da je na Krškem polju dovolj vode. Trenutno je bil v gradnji le en poskusni vodnjak, ki naj bi bil stalen, globok 19 metrov in pol, širok pa tri metre in pol. Gradnja tega poskusnega vodnjaka naj bi stala okoli 70 do 80 milijonov dinarjev, sredstva pa naj bi prispevala Vodna skupnost Dolenjske in ObLO Videm – Krško.
Dela pri gradnji so po zagotovilu pisca potekala normalno. Do 18 metrov so vsak teden skopali meter globoko, potem so naleteli na konglomerat, zato so napredovali počasi. Po vsej verjetnosti bi morali gradbinci izčrpati okrog 90 tisoč litrov vode, ki je bila v vodnjaku in tla minirati. In če bi šlo vse po sreči, bi bili prebivalci Vidma-Krškega marca ali aprila 1963 že preskrbljeni z zdravo pitno vodo. »Res je že skrajni čas, da se to vprašanje vode reši. To je želja vseh občanov Vidma – Krškega.«  Tako je D.K. zaključil svoj članek.

1963

 Dolenjski list, 14. marec 1963 (št. 10)
ZAMAHI KRAMPOV SKOZI KRAS
Bodo podjetja prispevala za vodovod?
Tudi lastniki vikendov in zidanic plačujejo za napeljavo pitne vode v hribovske vasice
Žeja prebuja vasi v hribih in na ravnem. Vaščani gospodarno obračajo vsak dinar, ki ga morajo zbrati za dobro pitno vodo. Da so stroški manjši, si sami gradijo vodovode. Kolikor le morejo, opravijo brez najetih delavcev, saj morajo še tako odšteti lepe denarce. Kjer je zaposlen vsaj eden od hiše, je laže, drugod pa se morajo na račun vodovoda marsičemu odpovedati.
Tudi prebivalci Goleka, Spodnjih in Zgornjih Dul, Volovnika, Kobil, Ivandola in Osredka bodo morali globoko seči v žepe, preden bo pritekla voda v njihove domove. Dva meseca in pol je že tega, odkar so začeli kopati deset in pol kilometra dolg vodovod. Ob sobotah se jih je največ zbiralo na delu v jarkih. Počasi so rili skozi trdi kraški svet, ki ga je skoraj 70 odstotkov. Material jih bo veljal 251 tisočakov, delovnih ur pa morajo opraviti 16 tisoč. Po dogovoru vodovodnega odbora je članarina za pristop 2 tisoč din za hišo, 1500 za vikend in tisočak za zidanico. Rok za pristop je bil prvi marec. Ljudje, ki ne morejo delati, lahko delo nadomestijo s plačilom. Vodovodni odbor se je v imenu omenjenih vasi obrnil za denarni delež na občinsko skupščino Krško, nadeja pa se tudi prispevkov od okoliških delovnih organizacij, saj zaposlujejo precej ljudi iz teh krajev. To pomeni, da naj bi kolektivi v taki obliki nudili dodatno pomoč tistim, ki jim življenjska raven doslej ni omogočala vode v hiši.
J. Teppey

STANJE SE JE POSLABŠALO
"Stanje se je močno poslabšalo zlasti lani, prebivalci pa so o preskrbi z vodo od takrat razpravljali na domala vseh zborih volivcev in vztrajali pri zahtevi, da je treba ta boleči problem čimprej rešiti. Kot vse kaže bo preskrba Vidma-Krškega z zdravo pitno vodo rešena še letos."
Tako je zapisal Dolenjski list v svoji 11. številki, 21. marca 1963. leta. Ob tem je navedel, da je bil zgrajen vodnjak do zime, vendar se črpanje zaradi hudega mraza do marca še ni pričelo. To naj bi se začelo kmalu in takrat naj bi opazovali moč vodne žile, pritisk, preizkušali kakovost vode in še marsikaj drugega. Ko bodo podatki zbrani, naj bi speljali cevovod v omrežje, v katerem naj bi pritisk ustvarjala črpalka, saj še ni bil zgrajen zbiralnik. Tega naj bi zgradili 1964. leta na Trški gori in naj bi imel tolikšno prostornino, da bo vprašanje preskrbe Vidma-Krškega z vodo rešeno za daljše obdobje. Zato je občinski odbor že 1960. leta prispeval 20 milijonov dinarjev, v letu 63 naj bi bilo porabljeno 46 milijonov, leto kasneje pa bi potrebovali še 28 milijonov. Skupaj naj bi porabili kar okoli 100 milijonov dinarjev.

 BREZ VEČJIH NALOŽB V KOMUNALNE NAPRAVE
V tej številki je tudi prispevek z naslovom »Letos brez večjih naložb v komunalne naprave.« V njem je govora o Komunalni upravi Videm-Krško, ki vzdržuje vse komunalne naprave in objekte v mestu in občini. Ker je premalo sredstev to leto naj ne bi bilo večjih investicij, zato naj bi se izvajala zgolj redna vzdrževalna dela. Za to naj bi porabili 26 milijonov dinarjev in sicer za vzdrževanje vodovodov, kanalizacij, kopališč, parkov in nasadov, 117 km občinskih cest, javne razsvetljave, tržnic in javnih tehtnic. Največ sredstev – približno 12 milijonov bo porabljeno za ceste, 11 mio in 700 tisoč za vzdrževanje vodovodov, preostanek pa za vse ostalo.

 Dolenjski list, 1963 (št. 21)
VODA S KRŠKEGA POLJA JE ČISTA
Ko so lani preizkusili poskusni vodnjak na Krškem polju, so ugotovili, da je voda na tem področju zdrava in čista in zato primerna za napajanje mesta Videm-Krško. Nobenih ovir naravnega izvora ni, da bi letos ne mogli nadaljevati z deli pri gradnji vodovoda, ki bo imel zajemališče nekje na Krškem polju. Letos nameravajo predvsem urediti črpalke in priključiti nov vod na vodovodno omrežje, ki je do zdaj napajalo mesto in okolico. Skupna investicija za novo vodovodno omrežje bo veljala 58 milijonov dinarjev. Vodovod pa bo sicer predstavljal osrednjo dejavnost v okviru komunalne ureditve posameznih občinskih področij. Poleg tega bo komunalna dejavnost zajela še ureditev pločnikov v Vidmu-Krškem, zlasti na levem bregu Save, pogovarjati pa se bodo začeli tudi o ureditvi krškega mostu, ki kmalu ne bo več sposoben za noben promet. Na vsak način bo moral most dobiti lastnika, ki bo moral skoraj proučiti možnosti za gradnjo novega mostu.

 Dolenjski list, 1963 (št. 30)
VODOVOD V PODBOČJU
Vaščani so pomagali izkopavati jarke za priključke in notranjo napeljavo vodovoda; zdaj upajo, da bodo imeli do zime že vsi vodo v hišah. Vodovod bi lahko imeli že pred leti, ko je UNICEF obljubil material za napeljavo v osnovno šolo. Vendar pa so nastale nepredvidene težave kot pomanjkanje sredstev, podražitev materiala, nasprotovanja nekaterih občanov itd. Zato so se dela vlekla vse do danes. Komisija strokovnjakov je našla lep izvirek Podleska s prvovrstno vodo in ugotovila, da je na čistem kraju, kjer se ni bati okužb. Vode ne bo dobila najbrž samo ena hiša v vasi, ki pa je last občine Videm-Krško in upamo, da bo občina prispevala k napeljavi priključka, saj bo s stanarino lahko dobila denar nazaj že čez nekaj let. Največ zaslug pri gradnji vodovoda ima vsekakor tov. Zupančič s sodelavci Albinom Pisanskim, Černeličem, Frankovičem in drugimi. Vsem: prisrčna hvala!  

Dolenjski list, 3. oktober 1963 (št. 39)
RAZGOVOR O NEKATERIH  PEREČIH VPRAŠANJIH
Načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine v Vidmu-Krškem Franc Kovačič je odgovoril na več naših vprašanj v zvezi z nekaterimi problemi, o katerih se zadnje čase veliko razpravlja.
Na območju videmsko-krške komune so tri trgovska podjetja. Njihova dejavnost pa zaostaja za ostalim razvojem v komuni. To so potrdili tudi volivci na neštetih zborih občanov. Ali bi, tovariš načelnik, hoteli potrditi govorice, da nameravate v občini z integracijo trgovskih podjetij izboljšati obstoječe stanje trgovin?
- Na posvetu s predstavniki trgovskih podjetij 24. septembra, ki ga je sklicala občinska skupščina, smo o vsem tem razpravljali. Dokončno odločitev o kakršni koli spremembi organizacije trgovske mreže bodo izrekli delovni kolektivi trgovskih podjetij. Integracija bo predvsem bazirala na ekonomskih pogojih.
V organizaciji zdravstvene službe v komuni so bili zadnja leta doseženi lepi uspehi. Ker pa je bilo na račun polževe gradnje in notranje razporeditve prostorov v zdravstvenem domu s strani občanov veliko kritik, nas zanima, zakaj je nastal zastoj pri gradnji in kdaj bo zgrajen zdravstveni dom v Krškem?
- Gradnja zdravstvenega doma je zakasnila predvsem zaradi obrtniških del in pomanjkanja strokovne delovne sile pri gradbenem podjetju »Sava« kot izvajalcu gradnje. Ne smemo tudi mimo dejstva, da gradnja stane okoli 90 milijonov dinarjev. Spričo ostalih nujnih investicijskih potreb v drugih panogah gospodarstva je gradnja oz. financiranje moralo potekati v dveh letih. Zdravstveni dom mora biti dograjen do konca novembra letos. Upamo, da se bo gradbeno podjetje Sava držalo pogodbenih rokov. Ali bo zgradba funkcionalno ustrezala namenu, pa naj povedo zdravstveni delavci.
Pereča večletna problema videmsko-krške komune sta izgradnja oz. popravilo krškega mostu in napeljava zdrave vode v mestni vodovod. Ali bo letos v zvezi s tem kaj konkretno ukrenjeno?
- Čeravno je krški most še vedno brez lastnika, je občinska skupščina dala pobudo za dokončno rešitev tega perečega gospodarskega problema. V ta namen smo Projektu za nizke gradnje v Ljubljani poslali naročilnico s pripombo, naj sestavi in pošlje v podpis pogodbo za izdelavo programske naloge in skrajšanega investicijskega  programa. Sklenili smo tudi, da se za natečajno obliko za projektiranje in izvedbo mostu osvoji inženiring. Inženiring nameravamo razpisati še letos. Gradnja mostu pa naj bi se pričela spomladi 1964. Takoj pa bomo začeli popravljati obstoječi most in ga usposobiti do 10 ton nosilnosti. To popravilo pa smatramo kot pripravo provizorija za potrebe pri gradnji  novega mostu. Zato mora tudi investicijski program vključiti pripravo provizorija kot pripravljalna dela pri novem mostu. Dokončno je določena tudi lokacija za novi most. Gradili ga bomo pri Dularju in bo speljan mimo gostilne Cetin z nadvozom do bivše Škerbčeve trgovine. Ta varianta je najcenejša in prilagojena urbanistični ureditvi mesta. Občinska skupščina pričakuje pri izvedbi vso podporo gospodarskih organizacij v komuni.
Izgradnja vodovoda uspešno napreduje. Vodovod in napeljava zdrave pitne vode v že obstoječi mestni vodovod bo stala okoli 70 milijonov dinarjev. Gospodarske organizacije, ki bodo investirale to gradnjo, so pokazale popolno razumevanje. Zato lahko zanesljivo pričakujemo, da bomo v novembru 1963 končno dobili zdravo vodo.
Na zadnji seji občinske skupščine je bila kritizirana komunalna uprava zaradi nedelavnosti. Ker je komunalna dejavnost nedvomno važen činitelj v komuni, kritika na občinski skupščini ni presenetila. Ali je pričakovati določenih ukrepov za izboljšanje dejavnosti komunalne uprave?
- Na komunalni upravi je vsekakor nujno urediti tako organizacijo dela, ki bo zagotovila uspešno izvajanje nalog. Pogoj za to pa je kadrovska zasedba uprave. Komunalni upravi je potrebno tudi zajamčiti finančna sredstva za njeno dejavnost. Šele takrat bo lahko uspešneje izpolnjevala svoje obveznosti. Delovala pa bo po smernicah, ki jih bo nakazala občinska skupščina.
Kako je z realizacijo industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih?
- Vrednost fizičnega obsega industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih je bila dosežena s 107,5 %. To pa je uspelo zaradi tega, ker je dinamičnost proizvodnje letos mnogo boljša, kakor sta boljša tudi organizacijska proizvodnja in izpolnjevanje nagrajevanja po vloženem delu.
D.K. (Drago Kastelic)

 DOVOLJ VODE ZA 20 TISOČ LJUDI
Konec leta - 7. novembra pa je Dolenjski list (št. 44) že poročal, da bo vode dovolj za 20 tisoč ljudi. V članku nepodpisani avtor ugotavlja, da je bil industrijski vodnjak pri tovarni papirja Djuro Salaj, ki je prek starega opuščenega vodnjaka oskrboval mesto z vodo, premajhen, voda pa nezdrava. Pritisk je bil neznaten, tako da so višje ležeče stavbe neredko ostajale brez vode.
Razpisal se je tudi o novem vodnjaku pri Drnovem, kjer pridre v vsaki sekundi po 60 litrov vode. Tu bi morali zgraditi še črpalnico in jo z novim cevovodom v dolžini petih kilometrov povezati z omrežjem, na Trški gori pa zgraditi zbiralnik. Tokrat se pojavljajo tudi drugi zneski za vse te naložbe. Tako naj bi raziskave stale 16 milijonov dinarjev, vodovodni sistem 230 milijonov, črpalnica in cevovod 70 milijonov, zbiralnik pa 40 milijonov dinarjev. Takrat so bili namreč prepričani, da bo ta vodni vir lahko napajal mesto Videm-Krško, Kostanjevico in vsa naselja na Krškem polju.

1964

 ZDRUŽITEV OBČIN
V letu 1964 sta se združili občini Videm-Krško in Senovo v občino Krško, kakršna je še danes. Tega leta se je tudi mesto Videm-Krško (kraja Videm in Krško sta se združila leta 1953) preimenovalo v Krško. In očitno se je zaradi tega Komunalna uprava Videm-Krško preimenovala v Komunalno upravo Krško, čeprav uradno verjetno to preimenovanje ni bilo nikoli izpeljano, kljub temu pa so v pogovoru in javnih občilih uporabljali ime – Komunalna uprava Krško. Ali sta se takrat združili tudi Komunalni upravi krške in senovške občine?

 Dolenjski list, 1964 (št. 2)
LJUDJE IN VODA NA MALEM KAMNU
Mali Kamen je vas pri Senovem, v kateri je 60 hišnih številk. Prebivalci se preživljajo večinoma s kmetijstvom, nekateri pa delajo v senovškem premogovniku. Vas je elektrificirana, skoznjo pelje cesta proti Vidmu-Krškem in proti Celju, skratka Mali kamen bi bil  lahko takšen, kot je povprečno slovensko naselje v bližini manjšega industrijskega središča, če ne bi bilo stiske z vodo. To sorazmerno veliko naselje ima nekaj primitivnih vodnjakov pri hišah in vaški vodnjak sredi vasi, ob cesti. Vsi vodnjaki razen vaškega poleti redno usahnejo. Vaški vodnjak je žal tako zanemarjen, da preti nenehna nevarnost okužbe. Ob njem je neuporabno perišče in napajališče za živino… živina poskrbi, da je nesnaga še večja. Zajetje in zbiralnik sta bila zgrajena še v predvojnem času, po ne najboljših načrtih. Ostre zime so oboje prizadele in v zajetje priteka površinska voda ter gnojnica iz neurejenih gnojišč. V zbiralnik se zateče včasih tudi mrčes: neredko se primeri, da je cev zamašena s preveč rejeno žabo, da po njej priplava belouška ali poginula miš in podobno. Takšno vodo - in ta je v poletnih mesecih edina na voljo - pa uživajo prebivalci. S skromnimi sredstvi, ki so vsako leto na razpolago za ureditev vaških vodnjakov, v Malem Kamnu ne bi mogli rešiti stiske z vodo. Če nočemo, da bi izbruhnila epidemija, bo v to kislo jabolko morala ob pomoči občinske skupščine ugrizniti krajevna skupnost. Prebivalci Malega Kamna, ki so pri stvari najbolj prizadeti, pa bodo morali krepko sodelovati in pomagati, saj se bodo rešili nečesa, kar jih že dolgo pekli.
Jože Moškon

 NAŠI POGOVORI TUDI O KOMUNALI
V letih 1964 in 1965 je občinski odbor SZDL Videm-Krško izdajal mesečno glasilo, ki se je imenovalo Naši Pogovori. Seveda je tudi to poročalo o komunalnih zadevah.
Tako je to že v drugi številki, ki je izšla 5. februarja 1964, poročalo o otvoritvi vodovoda, ki ga je s pritiskom na gumb odprl predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan.

 Naši pogovori, 5. februar 1964 (št. 2)
OTVORITEV VODOVODA
25. januarja je bila v strojnici (zgradba za vodovod) na Krškem polju skromna svečanost. Ob navzočnosti predstavnikov občinske skupščine, političnega občinskega vodstva, gospodarskih organizacij in drugih je predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan pritisnil gumb črpalke in tako odprl vodovod. Črpalka je končno le začela obratovati in napolnila vodovodne cevi z dobro pitno vodo. Dolgoletna želja meščanov se je izpolnila. Prav zato lahko napišemo, da je bil to življenjsko pomemben dogodek za več tisoč ljudi in da je to velika delovna zmaga občine.
Videm-Krško je imelo slabo vodo. Morda se niti zavedali nismo posledic, ki bi lahko nastale zaradi okužene vode. K sreči se je vse dobro izteklo. In ljudje so sedaj veseli in hvaležni vsem, ki so pomagali pri izgradnji novega vodovoda.
Pri izgradnji strojnice je sodelovala tovarna celuloze in papirja, Elektro Krško in vodna skupnost Dolenjske. Stavba je dograjena letos, vendar je že montirana poizkusna črpalka, ki črpa vodo. Dosedanji stroški so znašali 90,307.000 dinarjev. Jeseni bodo montirali nove črpalke, ki bodo odgovarjale projektu in potrebam.
Proti pričakovanju je voda bakteriološko in kemijsko odlična. Vode je dovolj in je ne bo zmanjkalo tudi v največji suši.
Omenili smo, da je prva etapa graditve vodovoda končana. V načrtu je še gradnja novega rezervoarja na desnem bregu Save in razširitve omrežja do Kostanjevice in Starega grada. Komunalna uprava, ki ji je bila zaupana gradnja vodovoda, je svojo nalogo natančno izpolnila. Kolektiv uprave je vložil veliko truda in prizadevnosti in mu gre za to javno priznanje.
slika in podpis pod njo

 Naši pogovori, 15. junij 1964 (št. 6)
ŠE AKTIVNEJE SODELUJMO PRI REŠEVANJU KOMUNALNIH VPRAŠANJ
Službo javne snage v mestu Krškem, Senovem in Brestanici opravlja Komunalna uprava Krško, ki skrbi za odvoz smeti pri individualnih konzumentih ter podjetjih, skrbi za čiščenje Ceste krških žrtev in Ceste stare pravde v Krškem ter glavnih asfaltnih cest v Brestanici in Senovem.
Za pometanje ulic imamo na voljo zadostno število ljudi - cestarjev, ki dnevno pometajo in čistijo ulice. Za odvoz smeti pa uporabljamo način odvoza, ki ni primeren za sedanji razvoj kraja, t.j. uporabljamo navadni vprežni voz, kar ne ustreza niti osnovnim sanitarnim predpisom.
Zavod, ki mu je to delo zaupano, bi moral to delo tudi v redu opravljati. V sedanjih pogojih pa to ni mogoče, posebno če upoštevamo slabo finančno stanje obračunske enote "javne snage". Morda se bodo bralci vprašali, kam gre denar, ki ga plačujejo za odvoz smeti. Javno povedano, inkaso znaša od 325 gospodinjstev le 390.000 din in od delavnih organizacij 760.000 din, skupno 1.150.000 din. Stroški odvoza pa so: osebni dohodek delavcem 892.000 din letno in odvoz 750.000 din letno, tako da v letošnjem letu nastaja vprašanje kako kriti primanjkljaj 492.000 din. V preteklih letih smo krili primanjkljaj iz sredstev drugih dejavnosti, česar pa v letošnjem letu ne bo mogoče zaradi povečanja stroškov. Ker bo v bodoče zavod opravljal le določene dejavnosti in bo odvisen le od dohodkov tarif, ki jih določi občinska skupščina, ne bo mogel pokrivati primanjkljaja niti iz sredstev druge dejavnosti s prispevkom delovnih organizacij kot je bilo to do sedaj. Zaradi tega pripravljamo predlog novih cen, katerega bomo dali v razpravo občanom. Če ocenjujemo sedanji način opravljanja komunalnih uslug, moramo priznati da niso na tisti višini, kot si želimo. Kritika občanov je večkrat pozitivna in jo tudi sprejemamo, kajti na napakah se vsi učimo. Pogostokrat pa nastajajo objektivne težave. Kot smo že povedali: vse dotlej, dokler bomo odvažali smeti z navadnim vozom, naše usluge ne bodo na zaželeni ravni. Poskušali bomo nabaviti nov voz, ki naj bi bil zaprt vendar nam je za to potrebnih 450.000 din, katerih pa nimamo. Upamo, da bodo ta problem rešili še v letošnjem letu, kajti občinska skupščina nam je obljubila, da nam bo finančno pomagala pri nabavi voza.
Pri odvozu smeti pa se pojavljajo še druge težave. Nekateri konzumenti odlagajo v posode pomije in razni gradbeni material - odpadni material. To dela v zimskem času velike težave, ker pomije zamrznejo in se posode ne da izprazniti. Prosimo tudi vse občane, naj ne odlagajo smeti in ostali odpadni material za Savo in druga mesta, ker je to prepovedano. Če hočemo imeti čisto mesto, moramo vsi skrbeti za čistočo. V sodelovanju s turističnim društvom, ki se tudi prizadeva izboljšati čistočo, upamo, da bomo kmalu dosegli svoj cilj. Naše mesto moramo gledati tudi s turistične strani, saj imamo v njem in v njegovi okolici toliko zanimivosti, ki so privlačne za tujce.
K urejenosti mesta lahko mnogo pripomorejo delovne organizacije. Opazili smo, da z redkimi izjemami, nobena ne čisti pločnikov, če pa jih, pometajo smeti kar na ulico. Ravno tako se ne čutijo za čistočo dovolj odgovorna gradbena podjetja. Navedli bomo le en primer. Za praznik 1. maja smo oprali vse glavne asfaltirane ulice. Že naslednji dan pa so jih kamioni z raznim odpadnim materialom tako zamazali, da niso bile podobne niti najslabši makadamski cesti. (To se je zgodilo v Krškem, Brestanici in Senovem, kjer imajo delovne organizacije svoja gradbišča). Seveda pa se podjetje ni spomnilo, da je treba nesnago s ceste tudi očistiti. Na Senovem in v Brestanici pa so težave še v tem, da so glavne ulice vedno polne premogov, prahu, ki povzroča, predvsem v Brestanici, negodovanje in upravičeno kritiko občanov. Termoelektrarna Brestanica in rudnik Senovo bosta morala opozoriti voznike, da bodo na to bolj pazili. Poseben problem v Krškem in Senovem so kokoši. Zaradi njih so grede vedno poškodovane in uničene. Lastnike kokoši opozarjamo, da bomo v bodoče strožje ukrepali, če ne bodo kokoši zaprte. Tudi starše prosimo, naj opozorijo svoje otroke, da ne bodo trgali rož in lepotičnega grmovja, kot so to delali letos v parku pri spomeniku, ko so potrgali in poškodovali najlepše tulipane. Omenimo naj še, da bo komunalna uprava postavila na določenih mestih opozorilne table, v parku manjkajoče klopi ter košare za odpadke. Skrb nas vseh naj bo, da bodo ti predmeti služili svojemu namenu. Občane prosimo, da v bodoče še aktivneje sodelujejo pri reševanju komunalnih vprašanj, kajti mnoge probleme, ki nastajajo pri vzdrževanju raznih naprav in izboljševanju čistoče, lahko uredimo sami, če se zavedamo, da to delamo v skupno korist.
Srečko Letonja

 UPRAVNIK POSTAL SREČKO LETONJA
Iz predloga Komunalne uprave Krško za izbris Stanka Žiganteja iz registra, ki nosi datum 26. julij 1965 in je bil poslan na Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je razvidno, da je Srečko Letonja postal upravnik finančno samostojnega zavoda Komunalne uprave Videm-Krško 15. oktobra 1961, (kar je verjetno napaka in bi moralo pisati 1964),  s tem, da je prenehalo delovno razmerje dotedanjemu upravniku Stanku Žiganteju, ki je kot upravnik nastopil v začetku leta 1960. Novi upravnik zavoda Srečko Letonja, ki je po združitvi občin Videm-Krško in Senovo, prišel iz občine Senovo, kjer je bil zadolžen za gospodarstvo, prej pa je delal v celjski Klimi in je bil izučen za čevljarja (vir Vodopivc) je bil predlagan za vpis v registru za novega direktorja po odločbi skupščine občine Krško 023-22/64 izdane 25. februarja 1965, ko je prišlo do preimenovanja in po sklepu delavskega sveta Zavoda za komunalno dejavnost Krško z dne 19. marca 1965. (vsaj tako so zapisali v sklepu Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju). Verjetno pa je bil imenovan že prej, z drugimi sklepi in odločbami, ki pa na žalost niso več dosegljive.
V soglasju s takratnim občinskim ljudskim odborom Videm-Krško dne 10/11-1961.
Kopija predloga za izpis Žiganteja 26.7.1965

 Naši pogovori, 29. november 1964 (št. 11)
Pisma občanov KDO JE KRIV?
V uredništvu se večkrat oglasijo občani in pripovedujejo o raznih nepravilnostih in pomanjkljivostih, a katerimi se srečujejo v krajih, kjer žive. Mnogi, ki ugotavljajo probleme, ne vedo, kdo je odgovoren za reševanje le-teh, zato se obračajo kar na Naše pogovore. Ker smo v zadnjem času dobili največ pripomb v zvezi s komunalnimi problemi z območja Rese, smo se določili, da objavimo pismo, s katerimi se srečujejo občani tega dela Vidma.
Komunalno upravo bomo v imenu občanov prosili, da bi na pismo odgovorila in občanom pojasnila, kako je z reševanjem komunalnih problemov tega območja.
"Živimo v času, ko si prizadevamo, da bi s skupnimi močmi reševali skupne probleme. Vsak dan govorimo o družbenem standardu. Mnogokrat pa si le prizadevamo, da bi le-tega okrepili, tako kot bi bilo potrebno. Res je včasih težko prisluhniti težavam posameznikov in reševati probleme, ki tarejo manjšo skupino državljanov, toda v Resi je v zvezi s tem že mera polna. Zgodi se, da gospodinjstva nimajo vode tudi po več kot teden dni. Da bom konkretna: 16. oktobra popoldne je nehala teči voda iz vodovodnih pip na našem območju. Računali smo, da je to le začasno in da bo do večera zopet vse v redu. Ker voda ni tekla tudi naslednji dan, smo bili prepričani, da je nekje na omrežju prišlo do večje okvare, zato smo čakali. Tega smo namreč že navajeni. Proti večeru je voda pritekla. Ker sem se bala. Da je kasneje zopet ne bo, sem hotela napolniti nekaj posode, samo za vsak slučaj. Toda uspela sem jo natočiti le dobra dva litra. Nehala je teči. Bila je sobota zvečer. Da smo v nedeljo zadostili gospodinjskim potrebam, smo iskali vode na samostojnih vodnjakih, ki niso blizu. To se je nato ponavljalo iz dneva v dan, vse do 24. oktobra. Torej brez vode smo bili več kot 8 dni brez presledka. Res, to je bilo le enkrat, da vode ni bilo toliko časa, toda iz tedna v teden se ponavlja, da brez obvestila na našem območju zmanjka vode. Zakaj je tako? Stara sem 64 let, bila sem doma v hribovski vasi in sem nosila vodo v brenti, toda kljub temu sem jo imela vselej dovolj.
Kako naj ob takih dejstvih skrbimo za zdravo in pravilno prehrano in za osebno higieno? Spominjam se, da so nekatere matere prale plenice v umazani in morda nezdravi vodi na potoku. Kdo bi bil kriv za bolezen? Menim, da bi bilo pošteno gospodinjstva vsaj obvestiti, da ne bo vode. Kajti na ta način bi se vsaka gospodinja oskrbela z najpotrebnejšo vodo prej. Bila pa bi tudi pripravljena na to, da vode ne bo in odpadlo bi mnogo nejevolje in upravičenih ali neupravičenih obtoževanj. Toda to v Resi ni edini problem. Ravno tako kot plačujemo redno porabo vode, smo plačali tudi pristojbino za kanalizacijo. Vsakdo, ki potuje po Zdolski cesti, se lahko prepriča, kakšna je pri nas kanalizacija. Na cesti ležijo kupi zemlje, ki so jih izkopali iz jarkov, v katere naj bi položili kanale. Zima bo to, o kanalizaciji pa ne duha ne sluha. Čeprav sem stara, me take nepravilnosti resnično prizadenejo in sprašujem se, komu in zakaj plačujemo usluge, ki jih ne uživamo. Prosimo, da uredništvo posreduje v cenjenem listu vsem prizadetim odgovor na vprašanja, ki sem jih navedla v pismu.
Pripominjam, da bi lahko nabrala za moje pismo mnogo podpisnikov z območja, kjer živim, toda ker pričakujem dostojen odgovor in razumevanje tistih, ki so zato odgovorni, ne bi problemov rada potencirala.
Marija Zupančič, Krško

 ODGOVOR KOMUNALNE UPRAVE
Na pismo občanov: "Kdo je kriv" dajem v imenu kolektiva Komunalne uprave Krško odgovor  na obravnavana vprašanja (pomanjkanje vode in ureditev kanalizacije v Resi na Vidmu).
S kritiko glede pomanjkanja vode v Resi se popolnoma strinjam. Že uvodoma pa vas želim seznaniti z dejstvom, da vodovod na Drnovem deluje le kot provizorij in se iz vodnjaka tlači voda direktno v omrežje. Za Videm se voda prečrpava v črpališču celuloze. Prav zaradi tega povzroči vsak izpad električne energije, ki jih ni malo, pomanjkanje vode. V slučaju, da bi bili zgrajeni rezervoarji odgovarjajočih kapacitet (na Vidmu in Trški gori) do tega ne bi prišlo. Ker ste bili konkretni vi, bom tudi jaz. Vode je primanjkovalo v Resi na Vidmu od 16.10.1964  do 3.11.1964. Dne 16.10.1964 je nastala okvara na trafopostaji v Brestanici ob 8.47 uri. Ob 8.50 uri je bilo to področje priključeno na trafopostajo Novo mesto, kar je na Drnovem v pitnem vodnjaku  povzročilo padec napetosti od 390 V na 320 V. Seveda je to povzročilo padec tlaka vode v omrežju in pomanjkanje vode na višjih predelih, to je v Resi. Ostali del Vidma in Krško sta imela vodo. Dne 17.10.1964 ob 17.58 je bila strojnica ponovno priključena na trafopostajo Brestanica. Da bi bila mera zvrhana, je v noči od 18. na 19.10.1964 nastala okvara v črpališču celuloze na Vidmu (dve črpalki in elektromotor). Takoj smo začeli popravljati, vendar smo to uspeli z razumevanjem elektro in kovinskega oddelka tovarne celuloze šele 24.10.1964 in tako oskrbeli občane Rese z vodo.
25.10.1964 je ponovno nastala okvara na elektromotorjih. Popravilo le-teh pa je trajalo do 3.11.1964 in šele od tega dne dalje imajo občani Rese redno oskrbo z vodo.
Mnogi se sicer sprašujejo, češ zakaj nimamo v črpališču celuloze rezervnih črpalk in motorjev. Prečrpavanje vode bo trajalo na Vidmu le še kratek čas, to je do povezave od glavnega vodovoda pri mostu na Vidmu do rezervoarja na Polšči. Investiranje v rezervne črpalke in motorje bi nam povzročilo pomanjkanje finančnih sredstev za nove že naročene črpalke in motorje za Drnovo, ki bodo montirane že konec prihodnjega meseca.
Omeniti želim tudi, da so izpadi električne energije na dnevnem redu. Včasih se zgodi, da je en dan tudi po več izpadov, predvsem ob slabem vremenu. Kritika občanov je objektivna in se bo verjetno ponavljal vse dotlej, dokler ne bo zgrajenih rezervoarjev in rekonstruirano omrežje vodovoda na Vidmu, saj celotno kolonijo, to je Reso in Novo Reso, napajamo z vodo iz profila 80 mm cevi.
Kar je v zvezi z rekonstrukcijo kanalizacije na Zdolski cesti v Resi, je stvar drugačna. Do tega je prišlo zaradi neodgovarjajočih dimenzij vgrajenih cevi in napravljenih priključkov tamkajšnjih lastnikov stanovanjskih hiš. Nekateri od teh so brez dovoljenja pristojnega organa napravili priključke in enostavno glavno kanalizacijo od zgoraj prebili brez strokovno napravljenih jaškov. Fekalije in meteorna voda so cevi zamašile, tako da je voda v večjih nalivih tekla po cesti. Fekalije pa so povzročile smrad v okolici. To ravnanje je bilo skrajno neodgovorno. Ko pa smo pričeli z rekonstrukcijo, se je pojavilo vprašanje sredstev, kajti po predračunu bi rekonstrukcija znašala nad 1.200.000 dinarjev. Kljub temu, da občani plačujejo mesečni prispevek za vzdrževanje javne kanalizacije, ne dosega celotni letni dohodek teh prispevkov višine, ki je predvidena po predračunu. Zaradi tega smo se odločili, da bomo kanalizacijo rekonstruirali, vendar bodo morali pomagati tudi zainteresirani lastniki, ki želijo imeti priključke. Ta pomoč naj bi bila v tem, da si bo vsak lastnik napravil oz. prispeval svoj delež za popravilo jaška. Da kanalizacija še ni rekonstruirana, je vzrok v pomanjkanju materiala, to je betonskih cevi in železa, ki se rabi pri gradnji. Poudarjam, da bomo odtočne cevi uspeli dobiti šele po 20. novembru 1964. Omenil bi še, da dohodek od prispevkov kanalizacije uporabljamo za redno čiščenje in popravila obstoječe kanalizacije in zaradi tega iz teh sredstev kakšnih večjih rekonstrukcij ne moremo opravljati. Želimo pa, da v tej smeri pomagajo tudi zainteresirani lastniki stanovanjskih hiš sami, kajti pripombe in kritika nekaterih glede gradnje kanalizacije ni na mestu. Navedel bom primer pri gradnji kanalizacije na Griču in v Novi Resi. Občani Griča in dela Nove Rese so pri gradnji precej pripomogli. Sami so izkopali precejšen del izkopa jarkov kakor tudi zasipa, poleg tega pa so pomagali pri gradnji jaškov. Kjerkoli občani s takšnim razumevanjem pomagajo pri gradnji, lahko trdim, da bomo tudi mi pomagali, seveda v okviru z materialnimi  možnosti. Občinska skupščina je do sedaj dajala potrebna sredstva s predlogi, kje naj se najbolj pereči problemi rešujejo. Upam, da bomo tudi v bodoče naleteli na razumevanje skupščine, seveda v okviru njenih materialnih možnosti, kar pa je tudi odvisno od nas vseh.
Prosimo, da občani, predvsem  pa gospodinje iz Rese upoštevajo vzroke ob pomanjkanju vode, v bodoče pa upam, da do tako kritične situacije ne bo prišlo. Za čas, ko ni bilo vode, bomo ob plačilu prizadetim to upoštevali.
Kar se tiče obveščanja, so precejšnje težave. Mnogokrat se zgodi , da se v času, ko nastane okvara, občanov ne da obvestiti. Dogaja pa se tudi, ko jih obveščamo, da mnogih ni doma in zaradi tega obvestil res ne morejo pravočasno dobiti. Tudi v bodoče bomo poskrbeli, da bo služba obveščanja tekla boljše.
Kanalizacijo v Resi bomo zgradili takoj po 20.11.1964. ko bomo lahko dobili cevi.
Srečko Letonja  

Na vrh strani

1965-1971    Zavod za komunalno dejavnost Krško

 Krška občinska skupščina je 25. februarja 1965 sprejela sklep, da se Komunalna uprava Krško preimenuje v Zavod za komunalno dejavnost Krško in spremeni predmet poslovanja. O tem so se izrekli tudi zaposleni na seji delovne skupnosti 19. marca. Leto dni po preimenovanju so ustanovili svojo prvo poslovno enoto upravljanja s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti, na novo pa so prijavili še smetarsko službo, opravljanje uslug obrtne stroke vodovodnega inštalaterstva ter vrtnarstvo in prodajo vseh vrst cvetlic, zelenjave in izdelovanje vencev.
Predlog za preimenovanje KU Krško v Zavod – kopija (22.4.1965)

1966. je Zavod na več krajih postavil lične posode za odlaganje odpadkov z namenom, da bi občani, posebno pa šolarji, metali odpadke vanje. Ob tem je pozval občane, da upoštevajo dobro namero in skrb Zavoda za čistočo.
Potem so krajevne skupnosti po občini začele prevzemati v upravljanje krajevne vodovode, pokopališča, krajevne poti in sejmišča. V Krškem je bilo z vodo do takrat  oskrbljeno samo novo stanovanjsko naselje z bloki in s stolpiči. Kasneje je s pomočjo samoprispevka občanov pritekla voda še v druge hiše, ki so krili iz svojih žepov tudi nad dve tretjini stroškov. Ti so bili ob tem dolžni izkopati še po šest do sedem metrov cevovoda. Kljub temu so se okvare na vodovodu - tudi zaradi slabih črpalk - stalno ponavljale. »Motnje priznavamo in se vsem porabnikom vode opravičujemo. Največ jih povzroča direktno črpanje v omrežje. Zaradi nestalnega tlaka prihaja večkrat do ozkih grl in okvar.« Tako se je v Dolenjskem listu konec leta 1967 porabnikom vode opravičil direktor Srečko Letonja.
Že sredi 1968. leta pa je Občinska skupščina sprejela sklep o uvedbi prisilne uprave v Zavodu za šest mesecev in razrešitvi direktorja. Razlog naj bi bila neurejenost poslovanja in to, da že več let ni obstajala zadovoljiva organizacija in koordinacija dela. Knjigovodstvo je bilo vodeno površno in nepravilno. Zavod ni sproti vodil točnega seznama dolžnikov in upnikov in to je odpiralo velike možnosti za poneverbe. Kljub temu Zavod ni posloval negativno. Zaposleni so se prisilni pravi uprli, podpisali peticijo, zapletlo se je tudi na Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju, kjer več kot dve leti niso našli pravnih osnov za takšen ukrep, tako da je bil Letonja s strani zaposlenih še enkrat imenovan za direktorja, brez soglasja ustanovitelja – občine, ki je zanj izdalo negativno mnenje, kasneje pa za vršilca dolžnosti in bil zamenjan šele konec leta 1971. Takrat je kot direktor nastopil nekdanji obrtnik Branimir Vodopivc, ki je v prijavi navedel, da ob izvolitvi prenaša v Zavod vse svoje stroje, sklenjene in nedokončane posle, zato je zahteval tudi prezaposlitev vseh njegovih 11 delavcev.

1965

 Preimenovanje Videm – Krško v KRŠKO?
Preimenovanje v Zavod za komunalno dejavnost - sklep SO Krško 25. februar 1965
Po besedah Jožeta Kosa (1981) ob proslavi 25. letnice, naj bi se v Zavod za komunalno dejavnost Krško združila tudi Komunalna uprava Senovo, ali se je to zgodilo že prej? (skupna občina 1964?)

 PREIMENOVANJE V ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST KRŠKO
Direktor Komunalne uprave Krško  Srečko Letonja je 22. aprila 1965 poslal na Okrožno gospodarsko sodišče v Celju priglasitev za spremembo imena (firme) in predmet poslovanja v registru gospodarskih organizacij. Ob tem se je sklicevali na odločbo občinske skupščine Krško 023-22/64 z dne 25. februarja 1965, ki jim to dovoljevala. Tako naj bi se novi naziv za Komunalno upravo Krško glasil: Zavod za komunalno dejavnost Krško. Za predmet poslovanja pa so navedli:
- vzdrževanje in rekonstrukcija vodovoda
- vzdrževanje in rekonstrukcija javne kanalizacije
- opravljanje smetarske službe
- vzdrževanje cest in mestnih ulic
- opravljanje uslug obrtne stroke »vodovodnega inštalaterstva«
- tehtanje na javnih tehtnicah
- upravljanje tržnic
- vrtnarstvo in prodaja vseh vrst cvetlic, zelenjave in izdelovanje vencev
- vzdrževanje parkov in nasadov
Direktor Zavoda Srečko Letonja naj bi bil podpisnik vseh listin, ki se nanašajo na poslovanje Zavoda, Danica Klampfer – računovodkinja sopodpisnica listin finančnega značaja in Roman Sotler – tehnični vodja, ki naj bi podpisoval listine v odsotnosti direktorja. Zanimivo ob tem je, da je priglasitev žigosana z žigom Komunalne uprave Videm-Krško. Ali to pomeni, da niso imeli žigov z nazivom Komunalna uprava Krško, ali pa ta sprememba uradno ni bila nikoli opravljena?
Predlog za preimenovanje KU Krško v Zavod – kopija (22.4.1965)

 TEŽAVE PRI VPISU V REGISTER
Sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju Bojan Grčar je 12. julija 1965 pozval Zavod za komunalno dejavnost Krško, da pošlje sklep delavskega sveta o imenovanju Srečka Letonje za direktorja in predlog za izbris bivšega upravnika Stanka Žiganteja. Ob tem se je skliceval na izpis iz registra zavodov  občinske skupščine Krško, ki ga je dobil 10. julija. V tem izpisu je bil še vedno voden Stanko Žigante kot upravnik. Zanimivi so tudi datumi in številke odločb, na podlagi katerih so bili izvršeni vpisi za Komunalno upravo Videm-Krško. Tako omenjajo odločbo 1209/55 z dne 12. novembra 1955 in 01/3-878/17 z dne 11. februarja 1956. Kot ime organa, ki je zavod ustanovil, se omenja Občinski ljudski odbor Videm-Krško, številka odločbe pa 1209/55 z dne 12. novembra 1955. Napaka ali kaj drugega? Kot datum vpisa in podpis uslužbenca, ki je opravil vpis se omenjata Rudi Druškovič (8.1.1957) in Vogrinc (6.5.1960). Rudi Druškovič je kot načelnik Oddelka za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine Krško ta izpis tudi podpisal.
Iz izpisa iz registra finančno samostojnih zavodov ObLO Videm Krško št. 022-12/65 (8.7.1965) se omenja naslednje področje delovanja zavoda: vzdrževanje komunalnih naprav in objektov, upravljanje in vzdrževanje tržnic in sejmišč, javnih tehtnic, mestne klavnice, javne razsvetljave, cest četrtega reda, občinskih poti, parkov in javnih nasadov, pokopališča, kopališč, upravljanje stadiona Matije Gubca, upravljanje in vzdrževanje vodovodov in drugih vodooskrbnih objektov ter skrb za pravilno delovanje kanalizacije.
Kopija izpiska iz registra 8.7.1965

 ZAVOD KONČNO VPISAN
18. avgusta 1965 je Okrožno gospodarsko sodišče v Celju le izdalo sklep za vpis sprememb za Komunalno upravo Videm-Krško. Tako se je spremenilo ime v Zavod za komunalno dejavnost Krško, predmet poslovanja, opravili so izbris upravnika Stanka Žiganteja ter vpisali novega direktorja Srečko Letonja in oba podpisnika (Danica Klampfer in Roman Sotler). Ob tem se je sodnik Ivan Lesjak skliceval na odločbo Skupščine občine Krško z dne 25.2.1965 in na sklep Delavskega sveta Zavoda z dne 19.3.1965. Sklep je bil objavljen v Službenem listu 9. septembra 1965, št. 28.
Sklep sodišča o preimenovanju 18.8.1965

 DRUŽBENI NAČRT 1965
Skupščina občine Krško je marca 1965 sprejela družbeni načrt občine za leto 1965 v katerem med drugim ugotavlja, da je bilo težišče komunalne dejavnosti v preteklem letu na dograditvi vodovoda v Krškem, na vzdrževanju komunalnih objektov ter pri urejanju občinskih cest in javnih poti. Opravljeno je bilo zelo pomembno delo pri pripravah za izgradnjo mostu preko Save v Krškem.
V bodoče bo treba na področju komunalnega gospodarstva smiselno izvajati priporočila skupščine SRS o nalogah in ukrepih na področju komunalnega gospodarstva. Posebno v pogledu uveljavljanja poslovanja komunalnih organizacij po ekonomskih načelih, utrjevanja delavskega samoupravljanja, oblikovanja cen, kolektivnih in individualnih komunalnih uslug v višini stroškovnih cen, predhodnega urejanja mestnih zemljišč za gradbene namene in kreditiranja komunalnega gospodarstva.
Na tej podlagi naj bi delovala Komunalna uprava Krško, krajevne skupnosti, ki že obstajajo in one, ki bodo ustanovljene. Zato bo v letu 1965 potrebno posvetiti komunalni službi še več pozornosti kot do sedaj in s tem v zvezi se postavljajo pred komunalno službo sledeče naloge:
- da nadaljuje z izgradnjo vodovoda za mesto Krško in da nudi pomoč pri izgradnji vodovoda za naselje Veniše
- da uredi pokopališče za Brestanico in Senovo in poveča obstoječe pokopališče v Krškem,
- da določi pristojnosti in naloge, ki jih opravlja Komunalna uprava in tiste naloge, ki jih bodo s področja komunalnega gospodarstva opravljale krajevne gospodarske skupnosti.
- da redno in odgovorno vzdržuje vse komunalne naprave, ureja parke in zelene pasove v mestnih središčih;
- da opravi na področju mesta Krško, Brestanica in Senovo nabavo in montažo vodomerov pri vseh koristnikih vode iz javnih vodovodov.

 Dolenjski list, 13. maj 1965 (št. 19)
KRŠKI VODOVOD LETOS ALI PRIHODNJE LETO
Načrt za dokončanje izgradnje krškega vodovoda je v delu. V njem bodo določeni vsi zbiralniki za vodo in poveza le-teh z obstoječim vodovodnim omrežjem. V kolikor bodo letos na voljo potrebna sredstva, bo krški vodovod dograjen še letos, sicer pa prihodnje leto. Z deli je treba pohiteti zategadelj, ker je vodovodno omrežje brez zbiralnikov izpostavljeno sunkovitemu pritisku vode, ki ga kvari in uničuje. Črpalke morajo zdaj zlasti v konicah ustvarjati večji pritisk vode; ko bodo zgrajeni zbiralniki v višjih legah bo pa pritisk enakomeren.

 Dolenjski list, 1965 (št. 44)
ZGLEDNA AKCIJA PREBIVALCEV SPODNJEGA REŠTANJA
Prebivalci Spodnjega Reštanja so bili doslej brez pitne vode, uporabljali so umazano in nezdravo vodo iz potoka. Letos so se vaščani odločili za vodovod. Za pomoč so prosili družbene organe, a so naleteli na gluha ušesa. To pa članov osmih družin ni spravilo v malodušnost-sami so prijeli za delo, s svojim denarjem so kupili cevi in drug gradbeni material in začeli graditi vodovod iz nekaj kilometrov oddaljenega izvira. Od takrat, ko so napravili zbiralnik, pa do danes, ko z vodovodom končujejo proti zadnji hiši v vasi, je minilo le tri mesece. Prostovoljna delovna akcija vaščanov bi lahko služila za zgled tudi drugim na primer Gornjereštanjčanom, ki gradijo vodovod že pet let, čeprav so za gradnjo dobili dotacije. Prav pa bi bilo, da bi občinska skupščina pri delitvi sredstev prihodnje leto pridnim vaščanom Spodnjega Reštanja del stroškov vrnila.

1966

 Dolenjski list 1966 (št. 1)
VODA IN LJUDJE NA MALEM KAMNU
O težavah s pitno vodo na malem Kamnu smo v Dolenjskem listu že brali. O tem smo se velikokrat pogovarjali tako na vaških sestankih, na krajevnem uradu, pri krajevni skupnosti na Senovem in na sedežu občinske skupnosti Krško. Povsod se je o tem veliko govorilo, sklepalo in obljubljalo.
Iz občinskih sredstev za sanacijo malih vodnjakov je bil 1964. odobren za Mali Kamen znesek 300.000 din. Vaščani smo obljubili prostovoljno opraviti vsa težaška dela. Z denarjem, ki ga je odobrila občina, naj bi bilo opravljeno strokovno delo ter plačan material in prevozi. Že konec 1964 smo odločno začeli delati. Pred tem smo se na Malem Kamnu oskrbovali z vodo iz starega studenca ob cesti v središču vasi. Nad tem studencem je dvoje gnojišč, ker pa je teren strm in zemlja takšna, da prepušča vodo, nam je ob deževju studenec vedno zalilo z gnojnico. Poleti smo z vodo izvlekli iz njega nemalokrat žive žabe in kače ter poginule miši in podgane. Ko so nam bila odobrena sredstva za vodnjak, smo se spomnili starega ustnega izročila, ki govori, da je nekoč izvirala kristalno čista voda na Svarču, nad vasjo ob vznožju gozdov. Začeli smo tam kopati in iskati. Ko smo prišli šest metrov globoko, smo naleteli na živ izvir vode. Merjenja so pokazala, da je voda užitna. Kupili smo nekaj azbestnih cevi za glavni vod, izvir pa zavarovali z lesenim opažem. Nato je prišlo močno deževje in zemeljski plaz je podrl opaž in pokopal pod sabo izvir. Tako je bilo uničeno delo, za katerega smo prispevali več kot 1000 prostovoljnih delovnih ur. Še vedno pijemo in uživamo vodo, ki je pomešana z gnojnico in se sprašujemo, kdaj bo tega konec?
Jože Moškon

 POČENA CEV NA KRŠKEM MOSTU
Dolenjski list je v svoji 6. številki, 10. februarja 1966 v rubriki Krške novice objavil bodico o počeni cevi na krškem mostu. »Čez krški most je speljana vodovodna cev, ki na sredini mostu pušča. V času, ko je bila ostrejša zima, se je napravil na podporniku mosta ledeni slap. Cev bo potrebno pregledati, jo zamenjati in zavariti. S tem bo preprečena izguba dragocene pitne vode.

 Dolenjski list 1966 (št. 8)
TUDI V KRŠKEM KOMUNALNE TAKSE
Občinska skupščina v Krškem je sprejela na seji 27. januarja med drugim tudi odlok o komunalnih taksah. Odlok določa, da bodo koristniki plačevali za uporabo parkirnih prostorov od 0,50 do 2 Ndin, vendar šele odtlej, ko bo organizirana parkirna služba s čuvajem avtomobilov. Odlok uvaja prispevek od 2 do 5Ndin za uporabo m² pločnikov pred poslovnimi prostori. To takso plačajo npr. gostišča, ki si urede v poletnih mesecih strežbo gostov na pločniku pred gostiščem.
Dosedanja turistična taksa, ki je bila od 0,60 do 0,80 Ndin na dan, je z novim odlokom povišana na 0,80 do 1,20 Ndin na dan.

 Dolenjski list 1966 (št.?)
KRAJEVNA SKUPNOST PREVZEMA VODOVOD
S 1. aprilom letos bosta krajevni skupnosti na Senovem in v Brestanici prevzeli v upravljanje vodovod Dobrova - Senovo - Brestanica. Poseben odbor bo pripravil vse potrebno za prevzem. Zdaj upravlja ta vodovod Zavod za komunalno dejavnost v Krškem.
R.K.

 PE UPRAVLJANJA S STANOVANJSKIMI HIŠAMI V DRUŽBENI LASTI
Zavod za komunalno dejavnost Krško je 23. februarja 1966 na Okrožno gospodarsko sodišče v Celju naslovil predlog za vpis poslovne enote v register. Šlo je za Poslovno enoto upravljanja s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti. Pri tem so se sklicevali na odločbo Skupščine občine Krško 1 -402-10/66 z dne 27. januarja 1966 in sklepe delavskega sveta 10. februarja 1966. Vodja poslovne enote naj bi bil do razpisa in zasedbe delovnega mesta Roman Sotler, njen sedež pa bi bil na Šoferski ulici št. 1 v Krškem. Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je sklep o vpisu izdalo 23. maja 1966, podpisal pa ga je sodnik Ivan Lesjak, v veljavo pa je stopil 18. junija, ko je bil objavljen v Službenem listu SRS št. 20.
Kopija predloga za vpis v register 23.2.1966

 ANALIZA IN NAČRT RAZVOJA
Občina Krško je marca 1966 pripravila analizo razvoja gospodarstva krške občine v letu 1965 in oceno možnosti razvoja v letu 1966. V njej poročajo, da je bilo v letu 1965 v komunalno dejavnost vložena naslednja sredstva:
- gradnja mostu v Krškem                                                                                 1,100.000 N din
- urejevanje mestnih zemljišč in vzdrževanje komunalnih naprav                  70.793 N din
- ceste                                                                                                                       100.000 N din
- vodovod Krško                                                                                                      400.000 N din
- urbanistični načrti                                                                                                     7.180 N din
- pokopališče                                                                                                               5.350 N din
 Komunalna dejavnost skupaj                                                                          1,683.323 N din 

V letu 1966 bi morala komunalni dejavnost posvetiti več pozornosti, posebno v novih naseljih in onih predelih, ki so namenjeni stanovanjski izgradnji.
V okviru materialnih možnosti je potrebno:
- nadaljevati z izgradnjo vodovoda Krško, posebej še za levi breg,
- urediti novo pokopališče za Senovo,
- s pomočjo gospodarskih organizacij urediti okolico stanovanjskih naselij, ki jih upravljajo ekonomske enote teh organizacij,
- skrbeti za urejanje cest,
- intenzivno nadaljevati gradnjo mostu čez Savo v Krškem,
- skrbeti za kvalitetno vzdrževanje ostalih komunalnih naprav in javne razsvetljave in pomagati pri elektrifikaciji neelektrificiranih zaselkov.

Zavod za komunalno dejavnost Krško je očitno takrat sprejete plane tudi uresničeval, saj je Dolenjski list, 7. aprila 1966 (št. 14) v rubriki Paberki iz Krškega objavil vest, da je Zavod za komunalno dejavnost na več krajih postavil lične posode za odlaganje odpadkov z namenom, da bi občani, posebno pa šolarji, metali odpadke vanje. Ob tem je pozval, naj občani upoštevajo dobro namero in skrb zavoda za čistočo.

 Dolenjski list, 21. april 1966 (št. 16)
SENOVSKI VODOVOD
Senovski vodovod so minuli teden pregledali predstavniki krajevnih skupnosti Senovo in Brestanica skupaj z zavodom za komunalno dejavnost Krško. Pregled vodovoda in vsega inventarja je bil potreben zato, ker sta obe skupnosti 1. aprila letos prevzeli vodovod v upravljanje. Vse tri stranke bodo podpisale pogodbo, strokovno pomoč pri vzdrževanju pa bo še  vedno nudil Zavod za komunalno dejavnost Krško.

 Dolenjski list, 1966 (št. 29)
SPODNJI REŠTANJ DOBI VODOVOD
»Nimamo pitne vode in tudi ne več vode za gospodinjske potrebe, zato smo se odločili, da bomo to težavo sami rešili; želimo pa denarno in materialno pomoč,« so povedali prebivalci Spodnjega Reštanja. Pitno vodo so do zdaj nosili od daleč, vodo za pranje in druge gospodinjske potrebe pa so zajemali v potoku, ki je majhen in se vanj stekajo odplake in odpadki.
Vodovod od oddaljenega izvira v Belem bodo torej uredili sami, še prej pa bodo vodo iz izvira poslali v analizo higienskemu zavodu. Sami bodo opravili vsa dela pri zajetju in glavnem vodovodu ter prispevali po 50.000 din za material. Ko bodo zatem napeljevali vodovod v stanovanja, bodo imele posamezne družine zaradi oddaljenosti hiš precejšnje težave.
Glavni vodovod bo dolg okoli 800 m , to pa je preveč, da bi prebivalci sami zmogli vse stroške. Upajo na pomoč družbe, zlasti še na pomoč krajevne skupnosti, Socialistične zveze in rudnika.

Dolenjski list, 20. oktober 1966 (št. 41)
ZAKAJ NI BILO VODE?
Prebivalci Krškega so prejšnji teden zaman obračali vodovodne pipe. Ostali so brez vode, ker so na Drnovem pri Krškem, kjer je črpališče, montirali novo črpalko. Razumljivo je sicer, da je treba stroje popravljati, vendar pa prizadeti menijo, da bi jih morala Komunalna uprava o svoji nameri obvestiti, da bi bili na to pripravljeni. V kolikor je sedanji način obveščanja predrag, bi lahko obvestili meščane preko radia in dnevnega časopisja. Tako so navajeni delati drugje.

 SREDNJEROČNI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA
V tem letu je bil sprejet tudi Srednjeročni plan gospodarskega razvoja občine Krško za obdobje 1966-1970. Dejavnosti Zavoda za komunalno dejavnost Krško so obsegale: vzdrževanje in razširitev vodovodnega omrežja, vzdrževanje obstoječe in gradnja nove kanalizacije, opravljanje pogrebnih uslug, vzdrževanje mestnega pokopališča in urejanje mestnih zemljišč. Zato so predvidevali, da bo Zavod do leta 1970 dosegel 1,370.000 N din dohodka, neto proizvod pa v višini 830.000 N din. Zavod je predvideval enak celotni dohodek kot leta 1965, to pa zaradi tega, ker bodo določene dejavnosti prevzele krajevne skupnosti.
Seveda sestavljavci tega planskega akta niso mogli mimo posplošenih ugotovitev, da se komunalno gospodarstvo vedno bolj navezuje na urbanistično in stanovanjsko politiko in se manifestira pri urejanju mestnega zemljišča. Poleg tega ima komunalno gospodarstvo močan pomen za splošno gospodarstvo, ker neposredno služi proizvodnji (vodovod, kanalizacija). Zaradi tega smatramo komunalno dejavnost za panogo javnega interesa in pomena. Da bi se vzdrževale komunalne naprave in gradile nove, je potrebno v komunali oblikovati cene komunalnih proizvodov in storitev po ekonomskem načelu. Politika komunalnega gospodarstva, ki naj zagotovi njegovo samostojno materialno osnovo, bi morala izhajati iz načela solidarnosti potrošnikov ter načela javnosti komunalnih dejavnosti.
V povojnem obdobju je bilo komunalno gospodarstvo v naši občini močno zaostalo, ker niti eno od večjih naselij ni imelo vodovoda niti kanalizacije. Začetek kanalizacije datira v leto 1950 (kolonija tovarne celuloze), gradnja vodovoda pa v leto 1953. Od leta 1955 opazimo očitne premike na bolje in sicer z gradnjo vodovoda Senovo – Brestanica, pozneje pa z gradnjo vodovoda v Krškem. Poleg tega je bilo zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Krškem in v Brestanici v dolžini 2,5 km.
H komunalni izgradnji prištevamo tudi javno kopališče v Krškem, ureditev cest, ulic in trgov v Krškem, v Brestanici in na Senovem, ustanovitev servisov splošnega pomena in družbene prehrane.
V obdobju srednjeročnega plana bo dograjen in rekonstruiran vodovod Krško s potrebnim rezervoarjem, gradnja vodovoda Leskovec – Veniše, razširitev vodovodnega omrežja za nova naselja v Krškem, razširitev kanalizacijskega omrežja na področju Krškega in Senovega, rekonstrukcija ceste Brestanica – Krško, modernizacija ceste stadion Matije Gubca – Leskovec, urejanje mestnih zemljišč po določenem programu, ureditev pokopališča Senovo – Brestanica, graditev mrliških vež na pokopališču Senovo – Brestanica in v Krškem ter redno vzdrževanje cest četrtega reda.
Tako so zapisali načrtovalci srednjeročnega plana, decembra 1966. Plan je bil sprejet leto dni kasneje - 8. decembra 1967.

1967

 Dolenjski list, 26. januar 1967 (št. 4)
ZAVAROVALNICA ZA VODOVOD
Zavarovalnica Krško je lani dodelila 500.000 S din za ureditev vodovoda v Venišah. Občinska skupščina je naročila  projekt in ta je že napravljen. Predvideni stroški za vodovod Leskovec-Veniše znašajo po tem projektu nekaj nad 90,000.000 Sdin. Zavod za komunalno dejavnost v Krškem je na osnovi projekta napravil svoj predračun za odsek od priključka na glavnem napajalnem cevovodu do naselja Veniše za 8,233.000 S din. Od tega znaša delo 1,570.000 Sdin, ostalo pa so izdatki za material. Če bi pomagali uporabniki vode sami, bi se stroški nekoliko znižali, vendar je trenutno na razpolago le toliko denarja, kolikor ga je prispevala zavarovalnica.

 Dolenjski list, 11. maj 1967 (št. 19)
KRAJEVNE SKUPNOSTI BODO UPRAVLJALE Z VODOVODI
Krajevne skupnosti bodo letos prevzele v upravljanje krajevne vodovode, pokopališča, krajevne poti in sejmišča. Razširitev samouprave obeta živahnejšo dejavnost po vsej krški občini. V krajih, kjer plačujejo pristojbino za uporabo mestnega zemljišča, bodo morali sveti krajevnih skupnosti uporabljati ta denar zelo razumno in namensko. 

Dolenjski list, 25. maj 1967 (št. 21)
NA VRSTI JE VODOVOD LESKOVEC-VENIŠE
Kljub pomanjkanju denarja za komunalno dejavnost je še letos predvidena gradnja vodovoda Leskovec-Veniše. Vse komunalne storitve bodo letos zaračunavali po ekonomskih cenah, da bodo odslej zbrana sredstva uporabili za redno vzdrževanje komunalnih naprav in za razširjeno reprodukcijo. Do konca leta naj bi odkupili tudi zemljišče za pokopališče Senovo-Brestanica in pripravili vse potrebno za postavitev mrliških vež na pokopališču v Krškem.

 Dolenjski list, ?. junij 1967 (št. 23)
KRAJ NA VODI BREZ PITNE VODE
V Kostanjevici imajo prebivalci na voljo nekaj javnih vodnjakov, razen tega pa še okoli 30 hišnih vodovodov. Kljub temu, da žive na vodi, nimajo dobre pitne vode. Od občinske skupščine pričakujejo, da bo kmalu uvidela njihove potrebe, saj se brez vode Kostanjevica ne bo mogla razvijati v turistično središče.
V Kostanjevici imata vodo le šola in restavracija, ki ju napaja šolski vodnjak. V kraju je še okoli 30 hišnih vodovodov in nekaj javnih vodnjakov. Bakteriološki pregled vode je pokazal, da za pitje ni več primerna in da je pomešana s fekalijami. Nujno bi torej potrebovali vodovod, ki bi jih oskrbovali z dobro pitno vodo. Razen tega se Kostanjevica razvija kot turistični kraj, ki vode ne sme pogrešati. Težave z vodo imajo tudi okoliške vasi. Vas Oštrc ima skupen vaški vodnjak, kjer napaja živino. Pitne vode jim primanjkuje in ko je zmanjka v hišnih vodnjakih, jo morajo voziti štiri kilometre daleč iz Kostanjevice. V Kočariji je tudi pomanjkanje vode. Imajo samo kapnico, ki si jo napeljejo s strehe. To pa ne zadostuje in vaščani si morajo pomagati tako, da vodo nosijo ali vozijo, kadar se domače zaloge posušijo.
Krajevna skupnost Kostanjevica obsega 32 vasi. Ima šest vaških odborov. Lani je prejela 950.000 Sdin za najnujnejše potrebe. Letos si ne obeta veliko več, saj je v občinskem proračunu namenjenih za devet krajevnih skupnosti komaj štiri milijone Sdin. Za večja dela pri urejanju cest ali vodnjakov denarja v tej skromni vsoti ni na voljo, zato občani upravičeno pričakujejo, da bo občinska skupščina prej ali slej obravnavala njihove življenjske potrebe po oskrbi z vodo in boljših prometnih zvezah.

 Dolenjski list, 1967 (št. 24)
KS NA RAKI UPRAVLJA Z VODOVODOM
Krajevna skupnost na Raki je bila ustanovljena lansko pomlad. Skrbela je za redno vzdrževanje poti in uredila vaški vodnjak, ki je bil prej zelo zanemarjen. Dne 1. maja je prevzela upravljanje vodovod. Z njim je do takrat gospodaril Zavod za komunalno dejavnost iz Krškega. Prikazoval ga je kot komunalni objekt z izgubo. Kolikšna je bila ta izguba, bo krajevna skupnost na Raki zvedela po predložitvi obračuna za tekoče leto. Šele potem bo sestavila predlog za nove tarife. Vodovod na Raki so zgradili 1908? Napaja Rako, del vasi Podulce in del vasi Cirje.

 Dolenjski list, 24. avgust 1967 (št. 34)
Krške novice
VODOVOD SO ZAČELI GRADITI
prebivalci Stare vasi  skupaj s Komunalnim podjetjem in krajevno skupnostjo. Vaščani pomagajo pri izkopih glavnega voda, priskrbeti pa morajo tudi cevi za stranske priključke. 

VODOVOD NA VIDEMSKI STRANI JE KONČAN
Z vodo je bilo do sedaj oskrbljeno na videmski strani Krškega samo novo stanovanjsko naselje z bloki in s stolpiči. Te dni pa je pritekla voda tudi v druge hiše. Vodovod so uredili pretežno s samoprispevkom občanov, ki so krili iz svojih žepov nad dve tretjini stroškov. Vsaka hiša je prispevala po 50.000 Sdin in njeni člani so bili dolžni izkopati po šest do sedem metrov cevovoda.
Ljudje so se izredno požrtvovalno odzvali tej akciji. Zdaj pomagajo pri polaganju cevi in pri zasipanju. Odbor za gradnjo vodovoda je akcijo zelo dobro izpeljal. V dobrem mesecu je bilo vse končano.

 Dolenjski list, 16. november 1967 (št. 46)
Krške novice
TEŽAVE Z VODO
Da ostanejo Krčani večkrat neobveščeni brez vode, ni redek pojav in so se nanj že privadili. Veliko več preglavic jim dela prehud pritisk vode. Ta povzroča redne okvare na vodovodni inštalaciji, ki po kakovosti že nova ni najboljša. Nedavno tega so v »ptujskem bloku« namerili devet atmosfer pritiska. Pravijo, da glavni vod ni najbolj ustrezen, čeprav je star le nekaj let.

 Dolenjski list, 7. december 1967 (št. 49)
Komunalni zavod prosi občane za razumevanje
ŠE ENKRAT: »TEŽAVE Z VODO V KRŠKEM«
Piscu članka »Težave z vodo v Krškem«, ki je bil objavljen 16. novembra, bomo skušali pojasniti vzroke stalnih okvar na omrežju.
Vodovod Krško je bil na levem bregu Save dimenzioniran z različnimi profili. Investitor ni upošteval bodočega razvoja mesta in tako ima cevovod v Reso, ki v celoti napaja videmsko področje, profil 80 mm. V sladu z urbanističnim načrtom se je gradnja v družbenem sektorju močno razširila, zadnje dve leti pa tudi gradnja zasebnih stanovanjskih hiš.
Šele potem smo se začeli zavedati nezadostne komunalne opremljenosti zemljišč. Komunalni zavod je ob pomoči občinske skupščine in Celuloze začel obnavljati vodovod. V prvi etapi je bil zgrajen vodnjak na Drnovem s priključkom na omrežje. Nerešena je ostala oskrba z vodo v višjih predelih Vidma. Ker zavod zaradi pomanjkanja denarja ni mogel nadaljevati rekonstrukcije vodovoda, je naročil le projekte.
Gradnja mostu je vso stvar pospešila. Lotili smo se povezave vodovoda od mostu do rezervoarja na Simičkovem hribu. S tem bo urejena oskrba Vidma, izognili pa se bomo tudi prečrpavanju v vodnjaku na Vidmu in si zmanjšali stroške za najmanj 12 milijonov Sdin letno. Vodovod povezujemo s cevmi profila 200, 150 in 125 ter računamo s 25 odstotno rezervo, ki bo napajala rezervoar pri minimalni uporabi vode. Ob konicah bomo torej uporabljali rezervoar, vendar je ta rešitev le začasna. Zaradi povečane gradnje bo poraba vode na Vidmu še večja in zgraditi bomo morali dodatni rezervoar z zmogljivostjo 90 kubikov.
Program letošnje rekonstrukcije vodovoda obsega povezavo na Vidmu, povezavo čez železniško progo, čez novi most in avtomatizacijo. To bo veljalo 415.500 Ndin. Kredita imamo zagotovljenega za 290.00 Ndin, razliko pa bomo financirali sami. V rekonstrukcijo vodovoda bo skupaj vloženih 1,145.500 Nin. Glavni delež nosita Celuloza in občinska skupščina.
V zadnji fazi predvidevamo poleg dodatnega rezervoarja na Vidmu še izgradnjo vodne celice na Trški gori z zmogljivostjo 250 kubikov. Šele ko bo uresničen celotni program rekonstrukcije, bomo prebivalcem lahko zagotovili oskrbo z vodo. Motnje, ki jih je navajal pisec članka, priznavamo in se vsem porabnikom vode opravičujemo. Največ jih povzroča direktno črpanje v omrežje. Zaradi nestalnega tlaka prihaja večkrat do ozkih grl in okvar. V večini primerov je treba vodo takoj zapreti in okvare popraviti, tedaj pa ljudi ni mogoče obvestiti. Zadnje čase se pojavljajo okvare na desnem bregu reke Save zaradi povezave vodovoda preko mostu. Temu se nismo mogli izogniti.
Tlak v omrežju nastaja zaradi prečrpavanja vode na Vidmu. Če sta v videmskem črpališču v pogonu dva agregata, potem ostanejo brez vode stanovalci v stolpičih in drugih stanovanjskih blokih više od drugega nadstropja. Tudi v višjih predelih Rese ne dobijo dovolj vode. Če pa vključimo še tretji agregat, se dvigne tlak na 9 atmosfer, to pa povzroča okvare na vodovodnih inštalacijah, kakršne navaja pisec članka. Vse uporabnike vode prosimo za razumevanje vse dotlej, dokler rekonstrukcija vodovoda ne bo končana.
Srečko Letonja

1968

 Imeli le en tovornjak, hodili peš na popravila, izjava Planinc
Verjetno 1967 prenesli sedež iz šoferske 1 na CKŽ 11? 

Dolenjski list, 1968 (št. 7)
VODOVOD NA DRNOVEM?
Občani z Drnovega se močno zavzemajo za vodovod. Načrte zanj bo pripravil Zavod za komunalno dejavnost, kajti ta vodovod naj bi pozneje napajal tudi Kostanjevico. Vaščani torej ne morejo začeti na svojo roko, čeravno stoji vas komaj kilometer od črpališča. Nekoliko bodo morali še počakati, da se bo oskrba z vodo načrtno uredila za vse območje.

 POSKUS UVEDBE PRISILNE UPRAVE
17. maja 1968 je Občinska skupščina Krško po sklepu skupne seje občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela sklep o uvedbi prisilne uprave v Zavodu za komunalno dejavnost Krško za dobo šest mesecev (odločba -17/5 -1968). Tako naj bi organom upravljanja prenehal mandat, direktor Srečko Letonja  naj bi se razrešil dolžnosti, upravo delovne organizacija pa naj bi prevzel prisilni upravitelj Franc Kovačič, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve pri občinski skupščini Krško.
V obrazložitvi so za uvedbo prisilne uprave navedli vrsto razlogov. Tako je oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ugotovil, da je poslovanje Zavoda za komunalno dejavnost Krško neurejeno, zato je prišlo do takšnih odnosov, da z normalnim poslovanjem ni mogoče nadaljevati. Nad poslovanjem Zavoda naj bi se pritoževali tudi občani, predstavniki delovnih organizacij in odborniki občinske skupščine. Za proučitev razmer je bila 28. marca 1968 imenovana strokovna odborniška komisija, ki je odbornikom poročala na seji 17. maja. Ta se je pri svojem delu posluževala dokazovanja v obliki razgovorov in zasliševanja s posameznimi delavci in predstavniki organov upravljanja. Pregledali so tudi razne sezname, plačilne listine in zapisnike ter drugo razpoložljivo dokumentacijo. Tako je komisija izvedla dokazni postopek in ugotavljala dejansko stanje tako, kot bi ga ugotavljala občinska skupščina, oziroma pristojni upravni organ.

Iz poročila izhaja naslednje:
»V delovni organizaciji že več let ne obstaja zadovoljiva organizacija in koordinacija dela. Zlasti ni pravilne povezave med pripravo dela, operativno službo, kontrolo opravljenega dela, materialnim knjigovodstvom in računovodsko službo. Tudi računovodska služba ne deluje že več let normalno in pravilno. Le-ta ni bila kos pravilno knjižiti posamezne postavke tako, da so bile knjižbe na posameznih kontih nepravilno izvedene. Zavod nima točne evidence o finančno-materialnem stanju. Do prihoda novega računovodje zavod sploh ni vodil ali pa površno vodil seznam upnikov in dolžnikov. Materialno  knjigovodstvo je vodeno skrajno nemarno. Nemalokrat zavod posameznih uslug ni fakturiral in dolžniki sami prihajajo v zavod z vprašanji, kdaj lahko povrnejo dolžne zneske. Vse do leta 1966 zavod ni vodil in obračunaval delovnih nalogov. Iz stroškovnega knjigovodstva zavoda tudi niso razvidni dejanski stroški za posamezno dejavnost zavoda. Zato so tudi kalkulacije za ceno uslug izdelane na izkušnjah in neekonomskih osnovah. Mnogo finančne dokumentacije in seznamov je izginilo tako, da ni mogoče za nekaj let nazaj rekonstruirati stanja realizacije vodarine in ostalih komunalnih uslug. Takšno stanje pa je pripeljalo tudi do nezdravih odnosov med posameznimi delavci. Tudi kadrovska zasedba ni bila zadovoljiva. Ker ni bilo pravilne povezave med o realizaciji periodičnih in zaključnih računov, le-to pa so ocenjevali laično in so se zanašali na strokovnost in sposobnost računovodske službe. To je razvidno tudi iz zapiskov sej organov upravljanja. Iz zapisnika o izjavi direktorja je razvidno, da se le-ta izgovarja na nerazumevanje in nezdrave odnose občinske skupščine do zavoda. Glede nepravilnosti v računovodski službi pa se je zanašal na poštenost svojih delavcev. Iz izjave načelnika oddelka za finance pri občinski skupščini Krško pa je razvidno, da je prišlo do nepravilnih odnosov med občinsko skupščino in zavodom predvsem po krivdi zavoda, ker le-ta na zahtevo upravne službe ni preciziral faktur in raznih drugih pismenih zahtevkov in belegov (?), ki jih je zavod izstavljal občinski skupščini. To dejstvo je znano tudi komisiji.
Iz povedanega izhaja, da so v delovni organizaciji nastali nenormalni in nemogoči odnosi in nepravilno poslovanje. V takšnih razmerah zavodu ni mogoče normalno poslovati in upravljati z družbenimi sredstvi. Splošno znano dejstvo je, da je bila pri zavodu že povzročena škoda, čeprav še vsa ni odkrita in je ne bo mogoče odkriti spričo tega, da je mnogo finančno dokumentacije uničene. Nesporno je tudi dejstvo, da bi pri takšnem stanju in poslovanju utegnila nastati večja škoda, ker tudi sedanji računovodja, ki je sposoben strokovnjak finančne stroke stanja ne more urediti pri sedanjem stanju. Razmere in organizacija v zavodu se neurejene v tolikšni meri, da se stanje ne da sanirati z normalnim delovanjem organov upravljanja in direktorjem, kljub temu, da zavod ne izkazuje negativno bilanco, pa si v sedanjem stanju ni mogoče zamisliti normalnega poslovanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi po načelih dobrega gospodarjenja. To še toliko bolj, ker gre za delovno in brezhibno zadovoljstvo komunalne potrebe ter usluge občanov in delovnih organizacij.
Občinska skupščina je pred odločitvijo v celoti verjela komisiji kot tudi dokaznemu gradivu, katerega se je ta poslužila. S tem smatra, da so podani pogoji iz 1. odstavka 105. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, ki predpisujejo, da lahko občinska skupščina izreče katerega izmed ukrepov, predpisanih v tem členu, če ugotovi, da so bile v gospodarski organizaciji storjene takšne nepravilnosti, da bi utegnila nastati večja škoda. Občinska skupščina smatra, da bo z izrečenim ukrepom dosežen namen citiranega kot tudi drugih zakonov, ki regulirajo finančno-materialno poslovanje delovnih organizacij.«
S tem je bila odločba, pod katero naj bi bil podpisan tajnik občinske skupščine Cveto Bevk (dejansko jo je podpisala kar Jovanka Manček) utemeljena. Vendar jo je Okrožno gospodarsko sodišče v Celju 14. junija 1968 zavrnilo.

 PRISILNA UPRAVA - ODLOČBA-17/5-1968
Občinska skupščina Krško izdaja po sklepu skupne seje občinskega zbora in zbora delavnih skupnosti z dne 17. maja 1968 v upravni zadevi poslovanja Zavoda za komunalno dejavnost Krško na podlagi 1. točke 105. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 10/68 in 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 18/65), po uradni dolžnosti naslednjo

ODLOČBO
1. Pri Zavodu za komunalno dejavnost Krško se uvede prisilna uprava za obdobje šest mesecev;
2. Organom upravljanja preneha mandat, dosedanji direktor Srečko Letonja se razreši dolžnosti, upravo delovne organizacije pa prevzame prisilni upravitelj Franc Kovačič, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve pri Občinski skupščini Krško;
3. Prisilna uprava se vpiše v register delovnih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju;
4. Morebitno pravno sredstvo zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve;

Obrazložitev
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinske skupščine je le-to obvestil, da je poslovanje v Zavodu za komunalno dejavnost Krško neurejeno, vsled česar je prišlo do takšnih odnosov, da z normalnim poslovanjem zavodu ni mogoče nadaljevati. Predlagal je naj predlog prouči in ukrepa po določilih 102.-106. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Nad poslovanjem zavoda pa so se pritoževali tudi občani in predstavniki delovnih organizacij ter odborniki občinske skupščine.
Občinska skupščina je uvodoma ugotovila, da se smatra zavod za komunalno dejavnost kot gospodarska organizacija v smislu 7. člena že citiranega zakona, ker redno in trajno ustvarja dohodek po načelih gospodarskega poslovanja, za zavod pa veljajo predpisi o knjigovodstvu, o delitvi dohodka in drugi finančni predpisi. Po določbah zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) pa ima občinska skupščina do te delovne organizacije še posebno kompetenco, kot dajanje soglasij k tarifam za komunalne storitve, soglasje k imenovanju direktorja, izdajanje predpisov o obvezni uporabi posameznih komunalnih storitev in način njihove uporabe itd.
Zato je imenovala skladno s 106. členom zakona o sredstvih gospodarskih organizacij na skupni seji obeh zborov dne 28. marca 1968 strokovno odborniško organizacijo, podati o tem poročilo in predlagati ustrezen ukrep.
Iz poročila, ki ga je podala komisija občinski skupščini na seji dne 17. maja 1968 je razvidno, da se je komisija pri svojem delu poslužila dokazovanja v obliki razgovorov in zasliševanju s posameznimi delavci in predstavniki organov upravljanja, računovodjo, direktorjem kot tudi pismenega gradiva, to je raznih seznamov, plačilnih list, zapisnikov in druge razpoložljive dokumentacije. Tedaj je komisija izvedla dokazni postopek in ugotavljala dejansko stanje tako, kot bi ga ugotavljala občinska skupščina, oz. pristojni upravni organ.
Iz poročila izhaja naslednje:
V delovni organizaciji že več let ne obstaja zadovoljiva organizacija in koordinacija dela. Zlasti ni pravilne povezave med pripravo dela, operativno službo, kontrolo opravljenega dela, materialnim knjigovodstvom in računovodsko službo. Tudi računovodska služba ne deluje že več let normalno in pravilno. Le-ta ni bila kos pravilno knjižiti posamezne postavke tako, da so bile knjižne na posameznih kontih nepravilno izvedene. Zavod nima točne evidence o finančno-materialnem stanju. Do prihoda novega računovodje zavod sploh ni vodil ali pa površno vodil seznam upnikov in dolžnikov. Materialno  knjigovodstvo je vodeno skrajno nemarno. Nemalokrat zavod posameznih uslug ni fakturiral in dolžniki sami prihajajo v zavod z vprašanji, kdaj lahko povrnejo dolžne zneske. Vse do leta 1966 zavod ni vodil in obračunaval delovnih nalogov. Iz stroškovnega knjigovodstva zavoda tudi niso razvidni dejanski stroški za posamezno dejavnost zavoda. Zato so tudi kalkulacije za ceno uslug izdelane na izkušnjah in neekonomskih osnovah. Mnogo finančne dokumentacije in seznamov je izginilo tako, da ni mogoče za nekaj let nazaj rekonstruirati stanja realizacije vodarine in ostalih komunalnih uslug. Takšno stanje pa je pripeljalo tudi do nezdravih odnosov med posameznimi delavci. Tudi kadrovska zasedba ni bila zadovoljiva. Ker ni bilo pravilne povezave med o realizaciji periodičnih in zaključnih računov, le-to pa so ocenjevali laično in so se zanašali na strokovnost in sposobnost računovodske službe. To je razvidno tudi iz zapiskov sej organov upravljanja. Iz zapisnika o izjavi direktorja je razvidno, da se le-ta izgovarja na nerazumevanje in nezdrave odnose občinske skupščine do zavoda. Glede nepravilnosti v računovodski službi pa se je zanašal na poštenost svojih delavcev. Iz izjave načelnika oddelka za finance pri občinski skupščini Krško pa je razvidno, da je prišlo do nepravilnih odnosov med občinsko skupščino in zavodom predvsem po krivdi zavoda, ker le-ta zahtevo upravne službe ni preciziral faktur in raznih drugih pismenih zahtevkov in belogov, ki jih je zavod izstavljal občinski skupščini. To dejstvo je znano tudi komisiji.
Iz povedanega izhaja, da so v delovni organizaciji nastali nenormalni in nemogoči odnosi in nepravilno poslovanje. V takšnih razmerah zavodu ni mogoče normalno poslovati in upravljati z družbenimi sredstvi. Splošno znano dejstvo je, da je bila pri zavodu že povzročena škoda, čeprav še vsa ni odkrita in je ne bo mogoče odkriti spričo tega, da je mnogo finančno dokumentacije uničene. Nesporno je tudi dejstvo, da bi pri takšnem stanju in poslovanju utegnila nastati večja škoda, ker tudi sedanji računovodja, ki je sposoben strokovnjak finančne stroke stanja ne more urediti pri sedanjem stanju. Razmere in organizacija v zavodu se neurejene v tolikšni meri, da se stanje ne da sanirati z normalnim delovanjem organov upravljanja in direktorjem kljub temu, da zavod ne izkazuje negativno bilanco, pa si v sedanjem stanju ni mogoče zamisliti normalnega poslovanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi po načelih dobrega gospodarjenja. To še toliko bolj, ker gre za delovno in brezhibno zadovoljstvo komunalne potrebe ter usluge občanov in delovnih organizacij.
Občinska skupščina je pred odločitvijo v celoti verjela komisiji kot tudi dokaznemu gradivu, katerega se je ta poslužila. S tem smatra, da so podani pogoji iz 1. odstavka 105. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, ki predpisujejo, da lahko občinska skupščina izreče katerega izmed ukrepov, predpisanih v tem členu, če ugotovi, da so bile v gospodarski organizaciji storjene takšne nepravilnosti, da bi utegnila nastati večja škoda. Občinska skupščina smatra, da bo z izrečenim ukrepom dosežen namen citiranega kot tudi drugih zakonov, ki regulirajo finančno-materialno poslovanje delovnih organizacij.
S tem je odločba utemeljena.
Ta odločba je izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta.

Pouk o pravnem sredstvu: zoper te odločbe ni pritožbe, možno pa je v 30. dneh od dneva vročitve s tožbo sprožiti upravni spor pri Vrhovnem sodišču SRS; tožbo poslati naravnost sodišču, jo podati na zapisnik pri naslovnem ali katerem koli občinskem sodišču.
Dostaviti s povratnico!

Tajnik občinske skupščine: Cveto Bevk

Obveščeni:
1.      Zavod za komunalno dejavnost Krško,
2.      Letonja Srečko, direktor zavoda za komunalno dejavnost, tu,
3.      Kovačič Franc, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve, tu,
4.      predsednik občinske skupščine, tu,
5.      okrožno gospodarsko sodišče Celje,
6.      arhiv.

Izsilili – podpisali peticijo proti imenovanemu Francu Kovačiču za prisilnega upravitelja (podpisali vsi zaposleni razen enega – vseh je bilo 29 – po treh dneh odšel iz firme, Štiblc – kraj podpisovanja,
v.d. bil Srečko Letonja? Po poklicu čevljar, iz LJ,  pred tem, šel v zapor (vir Vodopivc), javil tudi Metod Šonc in še en Sevničan. Zaprti tudi računovodkinja in blagajničarka – noseča???

 Dolenjski list, 30. maj 1968 (št. 22)
Prisilna uprava v Zavodu za komunalno dejavnost
NERED ZAPELJUJE K PONEVERBAM
Na predlog komisije, ki je pregledovala poslovanje pri zavodu, je občinska skupščina odredila prisilno upravo za šest mesecev. Organi upravljanja so razpuščeni. Funkcijo direktorja in samoupravnih teles bo tačas opravljal Franc Kovačič, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve pri občinski skupščini.
Zavod za komunalno dejavnost v Krškem upravlja z vsemi večjimi komunalnimi objekti, kot so vodovod, kanalizacija in pokopališča. Občanom je na volja za različne komunalne storitve bodisi v Krškem, na Senovem, v Brestanici ali Kostanjevici. Nad poslovanjem so ljudje precej negodovali in se pritoževali na občinsko skupščino.
Da res ni bilo vse v redu, je ugotovila komisija, ki je po sklepu občinske skupščine pregledovala poslovanje. Ugotovila je, da je v zavodu organizacija dela slabo izpeljana in da kadrovski sestav ni zadovoljiv.
Računovodje so se nespretno menjavali in ta služba že od leta 1961 ne dela več normalno. Zavod je občasno poklical na pomoč zunanje sodelavce, ki pa tudi niso mogli v razmeroma kratkem času vzpostaviti reda. Knjigovodstvo je bilo vodeno površno in nepravilno. Zavod ni sproti vodil točnega seznama dolžnikov in upnikov in to je odpiralo velike možnosti za poneverbe.
Stranke so izterjevali po spominu, posamezniki pa dolgov niso hoteli priznati. Ker dolgovi niso bili zabeleženi, jih seveda niso mogli izterjati. Komisija je ugotovila, da so izginili važni seznami, iz katerih bi lahko zvedeli, kako je z vodarino.
Kalkulacije so sestavljali po izkušnjah, kar je danes lahko zelo tvegano. Na srečo zavod ni posloval z izgubo, k čemur so seveda pripomogle cene komunalnih uslug.
Samoupravni organi niso bili kos svoji nalogi. Zanašali so se na to, da jim uprava daje pravilne podatke in da v redu izpolnjujejo sprejete sklepe.
Komisija sklepa, da je bilo v nekaj letih napravljeno precej škode zaradi poneverb, vendar jih ne more nihče dokazati, ker dokumentacije ni.

CELJSKO SODIŠČE ZAVRNILO PRISILNO UPRAVO
Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je 14. junija 1968 zavrnilo predlog za registracijo prisilne uprave in zadržalo sklep o vpisu novega računovodje Ivana Romiha ter izbrisu dotedanjega direktorja Srečka Letonje, tehničnega vodje Romana Sotlerja in računovodkinje Danice Klampfer. Presodilo je namreč, da predlog ni bil osnovan. Pri tem se je sodnik Ivan Lesjak skliceval na Temeljni zakon o Zavodih, medtem, ko je občinska skupščina Krško uvedla prisilno upravo na podlagi Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Zato je sodišče menilo, da je bilo stališče krške občine zmotno in da prisilna uprava nad zavodom ni bila dopustna, zato tudi ni vpisalo prisilnega upravitelja.

 PONOVNI PREDLOG ZA IZBRIS LETONJE
Zaradi težav pri razrešitvi direktorja in njegovemu izbrisu iz registra Zavodov je takratni predsednik občinske skupščine Stane Nunčič na Okrožno gospodarsko sodišče v Celju 30. decembra ponovno poslal predlog za spremembo v registru zavodov. Zahtevo občinske skupščine je takole utemeljil:
«Pri registru zavodov, ki ga vodi naslovno sodišče, je med ostalimi vpisan tudi Zavod za komunalno dejavnost Krško. V ustrezni rubriki pa je kot direktor zavoda vpisan Srečko Letonja. Kot tak ima pravico zastopati zavod kot pravno osebo in podpisovati vse uradne listine, kot tudi listine finančno materialnega značaja. Ker je v zavodu prišlo v letu 1968 do večjih nepravilnosti, je predlagajoča stranka skušala uvesti prisilno upravo, s čemer naj bi stanje popravila in uredila. Pri tem pa zaradi formalnih razlogov ni uspela, kar nosi delovna organizacija ime zavod in se vodi v registru zavodov.
Direktor zavoda Srečko Letonja je bil imenovan v soglasju s takratnim občinskim ljudskim odborom Videm-Krško za direktorja dne 10/11-1961. Skladno z določbami temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah mu je potekel mandat oz. dolžnost direktorja 30/11-1968. Delovna skupnost Zavoda je brez sodelovanja in navzočnosti predstavnikov družbene skupnosti na seji dne 18/11-1968 za direktorja imenovala ponovno Srečka Letonjo, dosedanjega direktorja. Predlagajoča stranka podrejeno navaja, da so se na razpis prijavili trije kandidati, vendar pa delovna skupnost ni upoštevala predloga razpisne komisije, v kateri so bili poleg predstavnikov delovne skupnosti tudi predstavniki predlagajoče stranke. Po določbah 5. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena v občini Krško in upravljanju komunalnih objektov in naprav (Skupščinski dolenjski list št. 4-53/68), ki je bil sprejet na podlagi določb Zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, mora dati predlagajoča stranka k imenovanju soglasje, kjer gre v danem primeru za delovno organizacijo posebnega družbenega pomena. Imenovanje s strani delovne skupnosti kot tudi soglasje predlagajoče stranke prestavlja zaokroženo pravno celoto. Zaradi tega nekdo ne more postati direktor, v kolikor gre za delovno organizacijo posebnega družbenega pomena, dokler ne da ustanovitelj k temu soglasje. V danem primeru torej Srečko Letonja pravno ni več direktor zavoda oz. ne bo postal direktor zavoda toliko časa, dokler ne dobi soglasja predlagajoče stranke, namreč občinska skupščina je na seji dne 13. decembra 1968 odrekla soglasje k imenovanju.
Po vseh navedbah je predlagajoča stranka primorana, da predlaga sodišču izbris iz registra zavodov direktorja Srečka Letonja. V najkrajšem času bo predlagajoča stranka poskrbela, da bo po zakonitem postopku imenovan vršilec dolžnosti, pozneje pa tudi po rednem razpisu redni direktor zavoda.
Po navedenem predlagajoča stranka predlaga, da sodišče izbriše Srečka Letonjo v ustreznem vpisniku Zavoda za komunalno dejavnost Krško za direktorja zavoda.«
Kot dokaz je Stane Nunčič, takratni predsednik občinske skupščine Krško priložil  sklep št. 1-111-24/68, ki je bil sprejet na seji 13. decembra 1968 ter podatke iz evidence predlagajoče stranke in sodni preudarek, ki pa v arhivu sodišča nista shranjena.

 Dolenjski list, 6. junij 1968 (št. 23)
PLUG JE DOBER POMOČNIK
Ker ni bilo upanja, da bi kdaj zbrali 300.000 dinarjev (novih), kolikor bi stal vodovod, ki bi napajal več naselij, se je (?) gospodarjev iz Pleterja pri Zdolah odločilo, da bo zgradilo svoj vodovod z zajetjem izvira na Pohanci.
To je bil začetek etapnega urejanja preskrbe z vodo. Vodovodna napeljava Pleterja bi po predračunu stala 40.000 din, ljudje pa so zbrali že 13.500 din, od česar je 1000 din prispevala krajevna skupnost. Pričakujejo pomoč tudi od občine.
Po vodstvom predsednika gradbenega odbora Daneta Mižigoja je šlo delo hitro od rok. Vodovod bo dograjen nekako sredi junija, k temu pa jih silijo tudi sprejete obveznosti. S pogodbami so se graditelji namreč obvezali, da mora vsakdo za neopravljen delovni dan plačati odškodnino 50 din.
Zanimiva novost pri delu je bilo oranje jarkov, kar je močno zmanjšalo ročno delo. S plugom so izkopali jarke celo do globine 70 cm, ta zgled pa bo prav gotovo pritegnil tudi druge graditelje, saj jim lahko zmanjša trud in stroške ter omogoči, da še več naredijo z lastnimi močmi.
M.L. (Marjan Legan ?)
+ fotografija     

 Dolenjski list, 15. avgust 1968 (št. 33)
VODA ZA VIDEM
Precej stara je pesem o krškem vodovodu, ki je več kot potreben temeljite obnove. Pa tudi to, da so takšne stvari precej drage in da se od prispevkov za vodo in druge komunalne usluge nabere bolj malo denarja.
Kljub vsemu so lani začeli z obnovo, ki bo v celoti stala okrog 42 milijonov Sdin. Že konec tega meseca bodo končana dela za povezavo vodovoda preko mostu do zbiralnika na Simečkovem hribu. Tako bo Videm dobil več vode, zmanjšali pa se bodo tudi stroški za elektriko kar za 12 milijonov na leto. Odslej namreč ne bo več treba prečrpavati vode iz vodnjaka Celuloze, za kar so prej porabili precej energije.

 Dolenjski list, 1968 (št. 50)
NIČ VEČ Z BRENTO PO VODO
Vaščanom sta pomagali občini Krško in Brežice. Vodo so napeljali iz doline 900 metrov daleč.
V Šapuli pri Kostanjku, v odročnem zaselku na meji med krško in brežiško občino, so vaščani dobili vodovod. Dve leti so trdo delali zanj. Veliko zemlje so morali prekopati, da so lahko speljali vodo v hrib. Pri delu so drug drugega bodrili, saj si je vsakdo izmed njih želel, da bi bilo vendarle že konec nošenja vode v brentah.
Otvoritev vodovoda so vaščani slavili za praznik republike. Povabili so predsednike občinske skupščine in vse tiste občane, ki so jim nudili kakršnokoli oporo. Zahvalili so se obema občinama, ki sta pokazali razumevanje za njihove potrebe in jim nudili denarno pomoč. Občinskih meja in lokalističnih teženj niso pri svojem delu prav nič občutili. Pomen sodelovanja mejnih občin s prebivalstvom je na slovesnosti posebej poudaril predsednik občinske skupščine Krško Stane Nunčič. »Marsikje bi ga lahko dali za zgled. Nešteto je še stvari, ki bi se skupno mnogo laže rešile, kot če jih ureja vsakdo zase,« je dejal. Za pridobitev vodovoda je imela največ zaslug domačinka Pavlina Kinkova. Vode je zdaj dovolj za vse potrebe vaščanov. Konec je skrbi, ki so jih zaradi oddaljenosti izvira v dolini imeli vse doslej. Za eno najbolj odročnih vasic v krški občini se je s tem življenje za korak približalo napredku. Ljudem v tem kraju veliko pomeni to, da niso sami, da niti v Krškem niti v Brežicah niso odrekli njihovim prošnjam za pomoč. To jih spodbuja k nadaljnjim načrtom za napredek domačega kraja.
J.T. (Jožica Tepey)

1969

 PREDLOG ZA SPREMEMBO V REGISTRU ZAVODOV
3.1.1969
Okrožno gospodarsko sodišče Celje
Predlagajoča stranka: Skupščina občine Krško, ki jo zastopa predsednik Stane Nunčič

Pri registru zavodov, ki ga vodi naslovno sodišče, je med ostalimi vpisan tudi Zavod za komunalno dejavnost Krško. V ustrezni rubriki pa je kot direktor zavoda vpisan Srečko Letonja. Kot tak ima pravico zastopati zavod kot pravno osebo in podpisovati vse uradne listine, kot tudi listine finančno materialnega značaja. Ker je v zavodu prišlo v letu 1968 do večjih nepravilnosti, je predlagajoča stranka skušala uvesti prisilno upravo, s čemer naj bi stanje popravila in uredila. Pri tem pa zaradi formalnih razlogov ni uspela, kar nosi delovna organizacija ime zavod in se vodi v registru zavodov.
Direktor zavoda Srečko Letonja je bil imenovan v soglasju s takratnim občinskim ljudskim odborom Videm-Krško za direktorja dne 10/11-1961. Skladno z določbami temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah mu je potekel mandat oz. dolžnost direktorja 30/11-1968. Delovna skupnost Zavoda je brez sodelovanja in navzočnosti predstavnikov družbene skupnosti na seji dne 18/11-1968 za direktorja imenovala ponovno Srečka Letonjo, dosedanjega direktorja. Predlagajoča stranka podrejeno navaja, da so se na razpis prijavili trije kandidati, vendar pa delovna skupnost ni upoštevala predloga razpisne komisije, v kateri so bili poleg predstavnikov delovne skupnosti tudi predstavniki predlagajoče stranke. Po določbah 5. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena v občini Krško in upravljanju komunalnih objektov in naprav (Skupščinski dolenjski list št. 4-53/68), ki je bil sprejet na podlagi določb Zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, mora dati predlagajoča stranka k imenovanju soglasje, kjer gre v danem primeru za delovno organizacijo posebnega družbenega pomena. Imenovanje s strani delovne skupnosti kot tudi soglasje predlagajoče stranke prestavlja zaokroženo pravno celoto. Zaradi tega nekdo ne more postati direktor, v kolikor gre za delovno organizacijo posebnega družbenega pomena, dokler ne da ustanovitelj k temu soglasje. V danem primeru torej Srečko Letonja pravno ni več direktor zavoda oz. ne bo postal direktor zavoda toliko časa, dokler ne dobi soglasja predlagajoče stranke, namreč občinska skupščina je na seji dne 13. decembra 1968 odrekla soglasje k imenovanju.
Po vseh navedbah je predlagajoča stranka primorana, da predlaga sodišču izbris iz registra zavodov direktorja Srečka Letonja. V najkrajšem času bo predlagajoča stranka poskrbela, da bo imenovan po zakonitem postopku vršilec dolžnosti, pozneje pa tudi po rednem razpisu redni direktor zavoda.
Po navedenem predlagajoča stranka predlaga, da sodišče izbriše Srečka Letonjo v ustrezen vpisniku Zavoda za komunalno dejavnost Krško za direktorja zavoda.
Dokaz: sklep predlagajoče stranke št. 1-111-24/68 z dne 13. december 1968, podatki iz evidence predlagajoče stranke, sodni preudarek.
Predsednik občinske skupščine, Stane Nunčič
Krško, 30. december 1968

 POSKUSI ZA IZBRIS LETONJE
Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je 7. februarja 1969 ponovno zavrnilo izbris dotedanjega direktorja Zavoda za komunalno dejavnost Krško Srečka Letonje. Pri tem je navedlo, da je bil Letonja vpisan v register kot direktor s sklepom Rg IX 7/1 18.8.1965. Občina Krško je predlagala njegov izbris, ker naj bi mu mandat potekel, medtem pa ga je delovna skupnost Zavoda brez sodelovanja in navzočnosti predstavnikov občine 18. novembra 1968 ponovno imenovala za direktorja. Na razpis so se javili trije kandidati, delovna skupnost pa ni upoštevala predloga razpisne komisije, v kateri so bili tudi predstavniki občine. Letonji je občinska skupščina odrekla soglasje 13. decembra 1968. Sodišče se je za zavrnitev izbrisa odločilo, ker je menilo, da soglasje občinske skupščine za imenovanje direktorja zavoda, ki mu je komunalna dejavnost glavna, ni potrebno.
20. februarja pa je direktor Zavoda za komunalno dejavnost Krško Srečko Letonja poslal na Okrožno gospodarsko sodišče v Celju predlog za vpis sprememb v registru zavodov. Predlagal je izbris računovodkinje Danice Klampfer in vodjo enote za upravljanje, gospodarjenje in vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lasti Romana Sotlerja. Predlagal pa je vpis novega računovodje Ivana Romiha, delovodjo enote Srečka Planinca in finančno knjigovodjo stanovanjske poslovne enote Karolino Lekše. 27. februarja je sodišču poslal dopis še predsednik UO Srečko Planinc. V njem ugotavlja, da je bil razpis za direktorja Zavoda razpisan v zakonitem roku, da je razpisna komisija predlagala Srečka Letonjo in Franca Kovačiča in da je delovna skupnost na seji 18. novembra 1968 ponovno imenovala Letonjo dotedanjega direktorja. Ker soglasje občinske skupščine k imenovanju direktorja ni potrebno, je smatral, da je bil direktor imenovan zakonito.

 SREČKA LETONJO IMENOVALI ZA VD-JA
8. aprila 1969 pa je delovna skupnost Zavoda sprejela sklep, da se za vršilca dolžnosti direktorja imenuje dotedanji direktor Srečko Letonja in to za šest mesecev (do 8. oktobra 1969). Pod sklep se je podpisal takratni predsednik delovne skupnosti Jože Petrišič. 
Celjsko sodišče je 18. aprila zavrnilo vpis v.d. direktorja Srečka Letonje. V utemeljitve je sodnik Ivan Lesjak zapisal, da krška občinska skupščina ni dala soglasje za imenovanje ob reelekciji direktorja v letu 1968, kar je bila upravičena po svojem odloku. Tudi po imenovanju Letonje za v.d. direktorja je komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine Krško dala negativno mnenje (dopis 1-111-24/68), kar je 4. februarja 1969 tudi sporočila Zavodu. Zato je sodišče menilo, da se občina Krško ne protivi samo temu, da bi bil Letonja imenovan za direktorja, ampak tudi za vršilca dolžnosti direktorja. Zato je sklenilo, da se predlog za vpis zavrne.
30. aprila je Okrožno gospodarsko sodišče v Celju le opravilo izbris pooblaščencev za podpisovanje Danice Klampfer in Romana Sotlerja, namesto njiju pa vpisalo Ivana Romiha, Srečka Planinca in Karolino Lekše.

 ANALIZA KOMUNALNE DEJAVNOSTI
V analizi o doseženih rezultatih razvoja gospodarstva, komunalne dejavnosti in družbenih služb v mandatni dobi občinske skupščine za obdobje 1967-1968 in kratkem prikazu nalog in problemov nadaljnjega razvoja gospodarstva, komunalne dejavnosti in družbenih služb za obdobje 1969 -1972 se da razbrati, da je v letih 67/68 potekala izgradnja vodovodov v Leskovcu, Leskovec – Veniše, Leskovec – Gmajna, Krško – Stara vas, Veniše – Velika vas, vodovod Šapole, Dovško – Brezje, Veliki Kamen – Črete, Anovec – Loke, Pleterje – Zdole, vodovod Mali Kamen, Belo – Reštanj, vodovod Reštanj, rekonstrukcija vodovoda Krško, razširitev na področju mesta – Trška gora in Resa ter avtomatizacija vodovoda.
Hkrati so bili v letih 1969/1972 načrtovani še drugi vodovodni in vodovodni sistemi po vsej občini v vrednosti 1,427.000 Ndin. Seveda tudi izgradnja kanalizacije Videm – Resa – Nova Resa in Krško, razširitev obstoječe kanalizacije in izgradnje le te na Trški gori. Vse to v skupni vrednosti 870 tisoč Ndin. Planirana pa je bila tudi nabava novega vozila za odvoz smeti. Ta naj bi stal 130 tisoč takratnih dinarjev.

 ZA VIŠJE OSEBNE DOHODKE IN DRUGE UGODNOSTI
V zapisniku seje Delovne skupnosti Zavoda za komunalno dejavnost Krško, ki je bila v petek, 13. junija 1969 ob 13. uri, je zapisano, da je imela seja sedem točk dnevnega reda, vodil pa jo je predsednik delovne skupnosti Jože Petrišič, kljub temu je bila končana v uri in pol. Na njej so med drugim sprejeli sklep, da se pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto najame kredit v znesku 250.000,00 din za gradnjo vodovoda, nabavo voza »smetarja« in gradnjo mrliške vežice v Krškem. Potrjen je bil tudi predlog komisije za delitev osebnih dohodkov, da se spremeni pravilnik o plačah. Ob tem so največ razpravljali o terenskem dodatku, dnevnicah za službena potovanja in kilometrini za uporabo motornih vozil za službene namene. Zanimivo, da so bile dnevnice za vodilne delavce višje za 10 takratnih novih dinarjev in da so kilometrino izplačevali tudi za motorno kolo, moped in celo dvokolo. Poleg tega so sprejeli tudi sklep, da se delavci, ki so v stalnem delovnem razmerju oprostijo plačila tarife za vodo, kanalizacijo in javno snago in da se oprostijo plačila manipulativnih stroškov. Zanimivo pri tem je tudi, da je bila seja 13. junija, vse spremembe pa so začele veljati od 1. junija istega leta. Iz sklepa o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delitvi OD delavcev Zavoda pa se da razbrati tudi to, da je bilo takrat skladišče pri stadionu Matije Gubca in da se poveča osebni dohodek za 50% za dela na zaključnem in periodičnem obračunu, dela pri odpravi okvar na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju, za delo koristnikom komunalnih uslug in za druga dela, ki imajo poseben značaj za zavod.

 KUPILI PRVI SMETARSKI AVTO
Konec leta 1969 je Zavod za komunalno dejavnost le nabavil svoj prvi smetarski avto. Bil je izdelan v mariborskem TAM-u, tam so ga tudi prevzeli in je bil prvi »smetar« v Posavju. Pripeljal so ga ob koncu tedna, tako da so ga vsi občudovali. Čez vikend so ga pustili pred upravo oziroma občino in nepridipravi so iz njega pokradli orodje. Njegov prvi šofer je bil Emil Moškon, pred tem pa so smeti pobirali s konjsko vprego, ki jo je vozil Žani Godler iz Stare vasi. Z novim avtom so razširili območje pobiranja, najprej na Brestanico in Senovo, potem pa še na Kostanjevico.

Planinc - Tržnica, podrli – policija? Katerega leta???, poplave – poplavilo črpališče Brege

1970

 Letonja je bil očitno v.d. tudi od 8. oktobra 1969  do 19. oktobra 1970, ali je bil kdo drug?
tega leta so začeli podirati stari leseni krški most in odstranjevati vodovodne cevi,
nov most začeli graditi ?, dokončali – 2. del ?

 DELO SMO OPRAVLJALI S KOLESI
Zaposlil sem se 1. aprila 1970 kot vodovodni inštalater. Ko sem prišel sem bil 28. delavec na spisku zaposlenih in bil med prvimi vodovodnimi inštalaterji, sprejel pa me je takratni direktor Srečko Letonja. Na začetku smo delo opravljali s kolesi, mopedi, z vso opremo na sebi. 1975. leta pa smo dobili rumeno katrco, ki je ne bom nikoli pozabil, saj je bil naš prvi službeni osebni avto.
Prvih deset let sem delal na izgradnji vodovodnih sistemov od obstoječega črpališča na Belem bregu in po vseh krškopoljskih vaseh. To so bila leta, ko se je ogromno investiralo v izgradnjo vodovodnih sistemov. Delo je bilo dokaj naporno, ker ni bilo vozil, a zanimivo, saj smo olajšali življenje številnim občanom.
Drago Hrvatič, 1970-2004 

 LETONJA ŠE ENKRAT IMENOVAN ZA VD-JA
Delovna skupnost Zavoda za komunalno dejavnost Krško, ki ja takrat štel 28 zaposlenih, je na svoji seji 19. oktobra 1970 sprejela sklep, da se za vršilca dolžnosti direktorja imenuje dosedanji v.d. Srečko Letonja. Ta naj bi na položaju v.d. direktorja ostal do končanja postopka v zvezi s potrditvijo statuta in poteka časa o ponovnem razpisu delovnega mesta direktorja in imenovanja direktorja. Na sklepu so potem na celjskem sodišču 30. oktobra pripisali, da je zadeva vzeta na znanje in da je bil Letonja že vpisan v registru kot v.d. (zapisa o tem v arhivu sodišča v Krškem nimajo). Dopisano je tudi – koledar 6.5.1971 (6 mes.).

Očitno je bil Letonja v.d. tudi po tem datumu, vse do izvolitve Vodopivca decembra 1971.
Zavod je imel do leta 1971 prostore zraven Murkota, v današnji Davčni upravi, potem se je preselil na CKŽ 11.

Dolenjski list 25. junij 1970 (št. 26)
PRAZNIČEN TEDEN OBČINE KRŠKO
Pred vrati je praznik krške občine - 4. julij. Letos bo praznovanje še posebno slovesno in bo trajalo teden dni. 27. junija:
ob 19. uri v Domu Svobode v Krškem spevoigra "Pri belem konjičku" Gostuje DPD "Svoboda" Senovo;
28. junija:
ob 10. uri - osnovna šola Podbočje: otvoritev razstave "50 let SKOJ"
ob 16. uri - Ravni pri Velikem Trnu: otvoritev vodovoda;
29. junija:
ob 10. uri - Brestanica: otvoritev bencinske črpalke
ob 17. uri - Smednik: otvoritev vodovoda;
30. junija:
ob 10. uri - Kostanjevica: proslava 10-letnice podjetja "Splošno kleparstvo in otvoritev novih poslovnih prostorov;
1. julija:
ob 10. uri - Kostanjevica: otvoritev mednarodnega simpozija kiparjev FORMA VIVA
ob 18. uri - galerija Krško: otvoritev razstave del akademske kiparke Vladimire Stoviček;
2. julija:
ob 19. uri - Krško: otvoritev pekarne DE "Imperial" v sestavu živilskega kombinata "ŽITO" Ljubljana
3. julija:
ob 17. uri - Senovo: odkritje obnovljenega spomenika padlim borcem NOV in praznovanje rudarskega praznika,
4. julija:
ob 13.30 uri - otvoritev asfaltne ceste Malo Mraševo - Podbočje;
ob 17. uri - Planina: srečanje borcev Gorjanskega bataljona z domačini in s prebivalci sosednje Hrvaške na partizanskem mitingu ob tabornem ognju. Govoril bo Vencelj Perko Štef. Sodelujejo: taborniki, člani Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Vladoša Simčič, France Presetnik in Vida Levstik, pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta in partizanski harmonikarji.
ob 15. uri - Mladje: otvoritev vodovoda
ob 16. uri - otvoritev ceste Prušnja vas-Planina
5. julija:
ob 9. uri - Podbočje: koncert godbe na pihala,
ob 10. uri - Podbočje: srečanje borcev Gorjanskega bataljona, na katerem bo govoril Tone Marinček, general major v pokoju.
Na prireditve vabijo občinska konferenca SZDL, občinska skupščina Krško in Zveza združenj borcev NOV Krško

1971

 BRANIMIR VODOPIVC IZVOLJEN ZA DIREKTORJA
30. junija 1971 je bil na podlagi določb statuta Zavoda za komunalno dejavnost sprejet sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa z dne 6.11.1970 o imenovanju komisije za razpis delovnega mesta direktorja Zavoda. Člani komisije so bili: Jože Kostanjšek, član delovne skupnosti, predsednik komisije, Karolina Lekše, finančni knjigovodja, članica, Dušan Mlakar, vodovodni inštalater, član, Jože Vodopivc, vodovodni inštalater, član in Jože Petrišič, šofer, član.
Razpisna komisija je imela nalogo razpisati delovno mesto direktorja Zavoda, izbrati kandidata, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ga predlagati delavskemu svetu za imenovanje.
Na ponovljeni razpis za direktorja Zavoda za komunalno dejavnost Krško, enega naj bi pred tem že neuspešno izpeljali, so se javili trije kandidati – eden iz Sevnice (?), Metod Šonc iz Krškega in Branimir Vodopivc iz Dolenje vasi. Slednji je dobil kar 30 glasov od 33., dva je dobil Šonc, eden od volilnih upravičencev pa se je vzdržal. Kljub temu je moral Vodopivc, ki je pred tem kar pet let opravljal zidarsko in fasadersko obrtno dejavnost, kar tri mesece čakati, da je lahko prevzel Zavod, ki je takrat imel 28 zaposlenih. Ni bil namreč član ZKJ, poleg tega pa je v prijavi postavil pogoj, da ob prevzemu daje Zavodu v brezplačno uporabo svoj tovornjak, fasadne odre, mešalec in druge stroje, prenese nedokončane gradbene posle, za kar pa je zahteval zaposlitev svojih delavcev. Tako je delo nastopil šele po pogovoru s partijskim šefom, takrat je bil to Milan Ravbar. Vodopivc se je v Zavodu za komunalno dejavnost Krško zaposlil 1. decembra 1971. leta, ko je bil star 41 let.

 NOVI DIREKTOR NA SEJI DELOVNE SKUPNOSTI
Ohranjen je zapisnik 1. seje delovne skupnosti Zavoda za komunalno dejavnost Krško, ki je bila 4. decembra 1971 in je bila v sejni sobi Zavoda. Na seji je bil prisoten tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta tov. Edo Komočar. Seja je imela le dve točki – referendum zdravstvenega zavarovanja kmetov in razno. Referendum je bil že dan zatem (5. decembra).
Predsednik delovne skupnosti Jože Petrišič je kolektivu predstavil tudi novo izvoljenega direktorja Zavoda tov. Branimirja Vodopivca, ki je obrazložil svoj program dela. Novi direktor je tudi predlagal, da bi delavci, ki so bili zaposleni pri njem v privatni obrti, s predhodno privolitvijo članov kolektiva s 1. januarjem 1972 prešli k Zavodu za komunalno dejavnost Krško. V nadaljevanju je dejal, da ne želi, da bi bil tov. Srečko Letonja preveč prizadet in predlagal, da se ga razporedi na primerno delovno mesto. V razpravi je zunanji član tov. Jože Kostanjšek  med drugim omenil, da je prejšnji direktor doživel razne kritike, ker zavod ni tesno sodeloval z Občinsko skupščino. Podprl pa je tudi novega direktorja, ker misli, da je na pravi poti in da mu naj vsi dajo podporo, kot mu jo tudi morajo dati. Tov. Matko Matjan, predstavnik zunanjih članov je prebral poročilo oz. izjavo tajnika krajevne skupnosti, v katerem so bile omenjene nekatere pomanjkljivosti in podane smernice za nadaljnje delo. Sklenjeno je bilo tudi, da se Srečku Planincu odobri študij na Višji geodetski šoli v Celju in nabavi pisalna miza in rezilnica »Japo«.

 VODOPIVC O SVOJIH NAČRTIH
13. dni po prvi seji, je bila 17. decembra 1971 sklicana še druga seja delovne skupnosti. Na njej je novi direktor Branimir Vodopivc podal poročilo in predlagal porazdelitev dela. Razširila naj bi se gradbena skupina, ki bi pozimi dva do tri mesece delali na vzdrževalnih delih Tovarne celuloze in papirja in se zavzel, da se vgradijo vodomeri, da ne bi voda po nepotrebnem tekla v kanalizacijo. Predlagal je tudi, da se tov. Srečka Letonjo razporedi na primerno delovno mesto, kar bi mu najbolj ustrezalo – postal naj bi »vodja stanovanjske enote«. Zato naj bi tov. Srečko Planinc prepustil svoje delo Letonji, sam pa bi se lotil urejanja podzemnega katastra za Senovo, Brestanico in Kostanjevico in s tem pridobil naziv »referent za komunalne zadeve«. Pomoč za urejanje katastra naj bi Planinc dobil pri tov. Janezu Breskvarju, šefu Katastrskega urada Krško, ki je bil očitno na seji, saj se je zavzel za gradnjo garaž pri stanovanjskih hišah. Tov. Letonja je na seji povedal, da je bil pripravljen na to, kar je doživel. Verjel je v dogovore, ki jih je imel s predstavniki občine, vendar vidi, da se na človeka precej pozabi. Zato je prosil, da bi imel tako delovno mesto, da materialno ne bi bil prizadet in da na delovno mesto nima pripomb. Sprejeli so tudi sklep, da se v redno delovno razmerje sprejmejo delavci, ki so bili zaposleni pri tov. Branimirju Vodopivcu: šest zidarjev, štiri gradbene delavce in enega vajenca. Sklenili so še, da se mora urediti nagrajevanje delavcev pri odvozu smeti. Na razne pripombe in negodovanja strank glede slabega odvažanja smeti, je šofer avta smetiščnika Emil Moškon povedal, da so v nekaterih primerih res krivi, vendar so tudi stranke do njih nedisciplinirane. Po njegovem je večkrat prišlo do zastojev zaradi okvare na vozilu ali vremenskih neprilik, je še v zapisniku seje zapisala Bernardka Tuma.
28. decembra 1971 je Okrožno sodišče v Celju po predlogu Zavoda z dne 3. decembra opravilo izpis dotedanjega vršilca dolžnosti direktorja Srečka Letonje in vpisalo Branimirja Vodopivca za direktorja Zavoda za komunalno dejavnost Krško, ki istega zastopa in zanj podpisuje, je v sklepu Us 89/71 zapisal sodnik Franc Poderžaj in navedel, da se zaznamuje tudi predložitev statuta zavoda z dne 27. februarja 1969.

Na vrh strani

1972-1984    Komunalno stanovanjsko (stavbeno) podjetje Kostak Krško

 Novoizvoljeni direktor Branimir Vodopivc se je zavzel, da se Zavod za komunalno dejavnost Krško preoblikuje in preimenuje, da bi lažje opravljal svoje delo in ne bi za vse potreboval privolitev občinskih oblasti. Novo ime - Komunalno stanovanjsko podjetje – »Kostak« je izbral Janez Breskvar, ki je bil zunanji član delovne skupnosti (občasno pa tudi odgovorni urednik Pustnih novic). Prvi znak - emblem pa je izrisal Srečko Planinc in je bil v oranžni barvi. Zavod je bil s sklepom skupščine občine Krško št. 1-023-1/72 preimenovan 21. marca 1972. Tega leta je delovna organizacija dobila v upravljanje in vzdrževanje stanovanjski fond krške občine, okrepila pa je tudi svojo gradbeno skupino, zato se je število zaposlenih povečalo na 70.
prvi logotip firme– avtor Srečko Planinc (oranžen)

Leto kasneje je Dolenjski list poročal, da so se redukcijam elektrike v Krškem pridružile še nevšečnosti zaradi pomanjkanja vode. »Delavci Kostaka so več dni popravljali počeno cev. Zaradi del na glavni mestni ulici so začasno preusmerili motorni promet po makadamu za Savo, tako da je bil del mesta nekaj dni dobesedno zavit v prašne oblake.«
1975. je bila ustanovljena Samoupravna stanovanjska skupnost. Zato od 1. januarja tega leta podjetje Kostak ni več upravljalo in gospodarilo s stanovanjskim fondom občine Krško in se je ponovno preimenovalo - tokrat v Kostak, komunalno stavbeno podjetje Krško.
Pet let kasneje (21. marca 1980) je bil v podjetju ob volitvah samoupravnih organov izveden tudi referendum, na katerem so se odločili, da se občinska cestna služba, ki je bila organizirana pri IGM Sava in je štela 24 delavcev, pripoji Kostaku. To se je zgodilo 1. novembra. Tega leta je bilo tudi sklenjeno, da se enovita delovna organizacija organizira v tri delovne enote: DE Komunala, DE Gradbeništvo in obrt, DE Cesta ter skupne službe. Kupili so tudi hišo na Valvasorjevem nabrežju, v kateri so uredili svoj samski dom.
Branimirju Vodopivcu se je drugi direktorski mandat iztekel konec leta 1979, potem je bil dvakrat imenovan za vršilca dolžnosti. Ker ni več dobil pozitivnega mnenja o izpolnjevanju moralno-političnih kvalitet, ni bil namreč član ZKJ, saj je bil krščansko vzgojen, je bil za vršilca dolžnosti direktorja imenovan Đorđe Andrijaševič. Na tretjem razpisu za direktorja je bil potem izvoljen Jože Kos iz Celja, ki je svoj mandat nastopil 2. februarja 1981.
Kmalu zatem - 29. maja so v Krškem Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja proslavljali 25 let organizirane komunalne dejavnosti v krški občini, čeprav je bila ta v resnici že dve leti starejša. Proslavo so združili s počastitvijo še dveh jubilejev: 40 letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF) in 40 letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Takrat je bilo v Kostaku zaposlenih že 230 delavcev. V slavnostnem govoru je direktor Jože Kos izpostavil dve prioritetni nalogi: postavitev dizel agregata in izgradnjo novega črpališča.
Leto zatem je Kostak zaključil z obnovo 1700 metrov vodovoda Brestanica – Senovo, ki ga je pred četrt stoletja položil senovški rudnik. Svoj vodovod, ki naj bi ga napajali iz treh virov, pa so si udarniško zgradili na Reštanju in Šedmu.
Sredi 1982. je bil uspešno izveden referendum o sprejemu Samoupravnega sporazuma o združitvi delovne organizacije »Obrtni servisi« Krško. Tako so ti prenehali z delovanjem 31. decembra in vstopili v sestavo DO Kostak 1. januarja 1983 z vsem svojim premoženjem in 10 zaposlenimi. Tega leta je zaradi reorganizacije iz Kostaka odšlo 7 delavcev, ki so prešli v  Cestno podjetje Novo mesto TOZD Vzdrževanje Krško. Konec naslednjega leta pa je Kostak prevzel v upravljanje še novozgrajeno tržnico na Vidmu.
Samoupravna komunalna interesna skupnost (SKIS) je poročala, da je bilo v tem letu v Stari vasi dokončano črpališče za prečrpavanje fekalij, naročena je bila študija za centralno čistilno napravo v Krškem, začeli so z deli na kanalizaciji od Leskovca proti Venišam v skupni dolžini 1180 metrov, dokončan je bil tudi vodovod Brege v dolžini 1800 metrov.
fotografija delegacija KS Dolenja vas na Barju (1978) ogledovali Bomag in potem kupili
foto – proslava 25 let Kostaka (dvorana, oder)

 1972

 BILI SMO KOT DRUŽINA
Preden sem prišel delat na Komunalo, sem bil zaposlen v SOP-u Krško, kjer smo tudi izvajali razna vodovodna dela. Na prigovarjanje takratnega direktorja Branka Vodopivca, sem sicer malo okleval, nato pa sem sprejel ponudbo in postal vodja vzdrževalnih del na vodovodu in na novogradnjah. Pri Sopu je bilo veliko montažnega dela, jaz pa sem hotel biti raje doma. Na Komunali je bilo tudi težko, saj smo bili dežurni noč in dan, vse praznike. Če je prišlo do napake, jo je bilo treba popraviti, ne glede na čas. Ponavadi se to je to dogajalo ravno na praznike, ponoči. Res pa je, da so bila na Komunali plačana vsa dežurstva, nadure in prazniki.
Takrat so se pričeli graditi vaški vodovodi, sodelovali smo skupaj z vaščani, ki so pomagali pri delu. Vsi so se veselili nove pridobitve, zlasti v hribih, kjer je bil problem z vodo. Vodja teh del je bil Roman Sotler, čeprav takrat še bil zaposlen pri Komunali. Šlo je predvsem za montažna dela. Tisti čas je bil največji dosežek vaški vodovod na Planini, ki ga je prevzel vaški odbor, kasneje pa Kostak.
Vodopivec je bil dober direktor, gospodaren, vendar »politično« nezaželen zaradi svoje katoliške usmerjenosti. Zato je kasneje prišlo do prisilne uprave, kar je izboljšalo odnos med občino in Komunalo.

Ko sem prišel nas je bilo na vodovodu okoli 12 do 15 zaposlenih, ni bilo vajencev (ti so se šolali v sorodnih podjetjih). Bili smo kot družina, poznali smo svoje navade. Vsak je naredil, kar mu je bilo naročeno - ni bilo disciplinskih postopkov. Vedno smo se trudili, da bi ustregli ljudem. Ni bilo strahu, da bi šli v stečaj, čeprav nismo bili profitno podjetje. Le visoke gradnje so lahko ustvarjale dobiček.
V skupini smo imeli tudi električarja, kasneje je prišel Pirc, ki je obvladal računalnik. Bilo je vse več črpališč, ki jih je bilo potrebno voditi, vzdrževati. Črpališče Drnovo je bilo povezano z Žlapovcem, tako da ni bilo potrebno toliko dežurstva, vse skozi je bila vzpostavljena radijska povezava. Tudi zimski čas ni bil nikoli mrtev. Najteže je bilo glede okvar. Spominjam se, bilo je kmalu po 80. letu, ko je bilo veliko neurje, mraz in je na Senovem razbilo cevovod od zajetja do rezervoarja, na petih koncih. In delali smo v vodi, mrazu, noč in dan, ampak smo delo tudi opravili.
Ivan Grebenc, 1972-1997

 Dolenjski list, 1972 (št. 4)
VODO V 10 VASI
Prvega februarja bo okoli 200 gospodinjstev za območja raške krajevne skupnosti podpisalo pristopno izjavo in položilo po 1.000 dinarjev kot prispevek  za graditev 11 km dolgega vodovoda. Ta bo pripeljal pitno vodo v deset naselij. To so: Jelenek, Celine, Koritnica, Zabukovje, Brezje, Dolenja vas, Površje, Ravno, Gmajna in Križišče.
Po sedanjih računih bo veljalo  to delo okrog 640 tisočakov. Vsako gospodinjstvo bo odštelo za vodovod po 2.200 dinarjev in razen tega prispevalo še 300 do 400 ur prostovoljnega dela. Prizadevnim občanom bo krška občinska skupščina priskočila na pomoč z 220 tisoč dinarji.
Vodovod bo delno gravitacijski, delno  pa bo vezan na črpalko. Ko bo zgrajen, bodo imela vodo vsa naselja krajevne skupnosti Raka, razen Planine.
Živko Šebek

 SEZNAM DELAVCEV
V arhivu podjetja je med redkimi še ohranjenimi starejšimi dokumenti tudi seznam delavcev Zavoda za komunalno dejavnost Krško pred njegovim preimenovanjem. Seznam nosi datum: 4. februar 1972, na njem je poimenski spisek 40 delavcev napisan z strojem (med njimi so nekateri brez imen in le šest žensk, 10 jih je bilo v upravi), naknadno pa je na roko pripisan še eden. Navedena je tudi njihova izobrazba – kvalifikacija, urna postavka in osnovna plača ter dodani zneski za terenski dodatek. Tega so dobivali po kvalifikacijah, tovariši Branko Vodopivc, Srečko Letonja in Srečko Planinc pa pavšal.
seznam delavcev

 PREDLOG ZA PREIMENOVANJE
Novoizvoljeni direktor Branimir Vodopivc se je zavzel, da se Zavod za komunalno dejavnost Krško preoblikuje in preimenuje, da bi lažje opravljal svoje delo in ne bi za vse potreboval privolitev občinskih oblasti. Ime za Komunalno stanovanjsko podjetje – Kostak je izbral Janez Breskvar, ki je bil zunanji član (urejal pa je tudi Pustne novice), emblem (logotip) pa je v oranžni barvi izdelal Srečko Planinc. Vodopivc je v podjetje pripeljal tudi novega tehničnega direktorja, to je postal obrtnik Đorđe Andrijaševič, sekretar pa Alojz Kerin. Po odhodu dolgoletnega računovodje Ivana Romiha v pokoj 1972. leta pa je na to delovno mesto zaposlil Petra Španoviča, ki je bil pred tem vodja davčne uprave.
slika prvega logotipa

 PREIMENOVANJE V KOSTAK
Zavod za komunalno dejavnost Krško je bil s sklepom skupščine občine Krško št. 1-023-1/72 21. marca 1972 preimenovan v Komunalno stanovanjsko podjetje Krško ali skrajšano KOSTAK Krško. Tega leta je delovna organizacija dobila v upravljanje in vzdrževanje tudi stanovanjski fond, okrepila pa je tudi svojo gradbeno skupino, zato se je število zaposlenih povečalo na okoli 70. Po tem letu se je zaposlovanje za nekaj časa malo umirilo.
In čeprav se je Zavod marca preimenoval v Kostak, so v zapisniku seje delovne skupnosti, ki je bila mesec kasneje (21. aprila 1972) še vedno uporabljali star naziv – Zavod za komunalno dejavnost Krško. Na seji z dvema točkama dnevnega reda – nakup avtomobila in razno – je direktor obrazložil potrebo po nabavi dve tonskega »kontajnerskega« avtomobila, za katerega bi morali najeti kredit. Ker pa Zavod še ni bil registriran kot Komunalno stanovanjsko podjetje na Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju, tega niso mogli. Zato so sprejeli sklep, da si Zavod do konca leta sposodi 100.000 dinarjev iz sredstev stanovanjske poslovne enote. Določili so tudi komisijo za prodajo tovornega avtomobila Avala. V njej so bili Ivan Zupančič iz Celuloze, Jože Petrišič – šofer Zavoda in Ivan Strle – Krško. Sprejeli so tudi sklep za nabavo dveh pisalnih miz in ene omare.

 Na vodovodu delalo 12-15 ljudi, vir Grebenc – izjava, radio veze

1973

 Pustne novice, 6. marca 1973
V KRŠKEM NE UMRETI!
Pred seboj imam dva računa za enake pogrebne usluge brez materialnih izdatkov, izkopa in zasutja jame itd. ljubljanskega podjetja Žale in našega Kostak.
Pri nas stane enodnevna uporaba mrliške veže, dekoracija, razsvetljava in spremstvo (konkretno 20 m) din 659,00. V Ljubljani pa iste usluge, le da je spremstvo od mrliške veže pa do groba nekoliko daljše (1270 m) din 287,70. Verjetno je pri nas dražje zaradi bolj reprezentačnega spremstva!

 SLAVISTA
Predsednik krajevne skupnosti Krško tovariš Matko Matjan in direktor »Kostak« - Komunalno-stanovanjskega podjetja Krško tovariš Branko Vodopivc sta si šla ogledat bližnji Samobor, kako tam delujejo podobne službe in organizacije, katerih predstavnika sta. Vprašala sta nekega tamkajšnjega občana, kje je sedež »Mestne zajednice«. Samoborčan ju je napotil k bližnjemu mesarju, ki bo o tem največ vedel. Šla sta k njemu in ga o tem vprašala. Mesar pa jima je odgovoril: »Bogami, mesne zajednice kod nas nemamo!«

 Dolenjski list, 27. september 1973 (št. 39)
24 KM VODOVODA
Če si kdo zasluži pohvalo, potem so to v krški občini gotovo krajevna skupnost Raka in njeni prizadevni prebivalci. Vodovodno zajetje, ki so ga to poletje odprli v Zabukovju, napaja z vodo omrežje štirinajstih vasi. Tako imajo zdaj na območju Rake vodo 503 gospodinjstva v 28 naseljih. Vseh naselij je 29, gospodinjstev pa 525.

Krške novice
ČE NI VODE
Redukcijam elektrike so se pred dnevi v Krškem pridružile še nevšečnosti zaradi pomanjkanja vode. Delavci »Kostaka« so več dni popravljali počeno cev. Zaradi del na glavni mestni ulici so začasno preusmerili motorni promet po makadamu za Savo, tako da je bil del mesta nekaj dni dobesedno zavit v prašne oblake.

1974

 REGISTRACIJA NA SODIŠČU
Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je šele 22. februarja 1974 po predlogu, ki je bil podan 15. januarja, pod označbo Srg 100/74 vpisalo v register podjetij Komunalno stanovanjsko podjetje Krško, p.o. (s popolno odgovornostjo), skrajšano »Kostak« Krško p.o. Kot predmet sklepa je navedlo konstituiranje delovne organizacije brez tozd, sedež je podjetje imelo v Krškem, na Cesti krških žrtev 11. Med imeni oseb pooblaščenih za zastopanje so bili: Branimir Vodopivc – direktor, Peter Španovič – računovodja, Karolina Lekše in Srečko Planinc. Kot ustanovitelj je naveden Občinski ljudski odbor, ustanovni akt pa naj bi nosil oznako 09/55 in datum 12.11.1955.

Pustne novice, 26. februarja 1974
KRŠKE ZANIMIVOSTI IN ULICE
Žižkova ulica tudi še ni videla peska, čeravno tu hodijo občani. Podrte škarpe, ne stari ne novi direktor Komunale ni videl in popravil. Tu je še skrbno negovan parkič s kokošmi, ki je okras lepo skrite dvorane Delavske univerze.

OSMRTNICA
Obupala sta in klonila pod težo razmer ter prenehala poslovati naša plemenita tovariša Đoko ANDRIJAŠEVIĆ in Stanko ŽIGANTE Zidarska podjetnika
Prvi je pristal v vodah »Kostaka«, drugi pa še ni našel primernega sidrišča.
Mirno naj plujeta njuni barčici!

Krško, 26.2.1974                             Žalujoči ostali

 Dolenjski list, 1974 (št. 9)
VODA JE PRVA
Vsakokrat, ko dobi vodo ta ali ona vas, se mnogim v skupščini odvali kamen od srca, češ pa smo spet nekaj napravili. A na vrata trka drugi: dajte, pomagajte še nam! Smo že začeli kopati. Denarja nam bo zmanjkalo. Brez občinske pomoči ne bomo zmogli.
Lahko je obljubiti, teže pa je obljubiti in storiti. Tega se odborniki in ljudje na občini zavedajo. Doslej je bilo tako, da je občinska skupščina prispevala tretjino stroškov. Torej ni mogoče obljubiti nikomur, ki sam iz lastnih in drugih virov ne zbere toliko, da z vso upravičenostjo računa na občinski delež. Denar, ki ga ta prispeva, uporabijo običajno za nakup cevi in drugega materiala.
V krški občini je zdaj predviden vodovod za vasi Senuše, Lokve, Čretež, Stražo, Kalce-Naklo, Mikote-Rako, Črnečo vas, Dovško-Poreber, Hrastek, Gradnje, Planino pri Raki ter ureditev zajetja v Dolu na Gorjancih.
Letošnji delež občinske skupščine bo za vse to znašal okoli 380 tisoč dinarjev. Predračunska vrednost za vodovodno napeljavo v omenjene  vasi znaša dva milijona dinarjev. Torej bo morala skupščina sodelovati s svojimi sredstvi še prihodnje leto, da bo dosegla tretjino zneska. Predvidena je tudi graditev vodovoda za Spodnji Grič ter razbremenilnika na  Senovem za potrebe Brestanice in rezervoarja na Roševem bregu. Kostak bo to financiral iz sklada za komunalno urejanje zemljišč.
J.T. (Jožica Teppey)

 Dolenjski list, 4. april 1974 (št. 14)
IZUMITELJ NA MRTVEM TIRU
»Ob zakoličbi R2 in R3 smo ugotovili, da niste upoštevali izvedbe vodovodnega sistema po predračunu in pogodbi, s katero se obe strani zavezujeta zgraditi vodovod strokovno in po doslej najbolj funkcionalnem sistemu vklapljanja in izklapljanja vodovodne črpalke ter plavača po kabelskem sistemu,« je pisalo v Komunalno stanovanjskem podjetju iz Krškega vodovodnemu odboru Kremen v krški občini. Podpisal se je direktor Branko Vodopivec. Pismo je eden izmed vrste dokumentov, ki kažejo, kakšna je slovenska miselnost do napredka, hkrati pa tudi eno izmed številnih polen, ki jih mečejo pod noge izumitelju Borisu Pšeničniku s Senovega, po poklicu dežurnemu stikalcu v Krškem. Kruh si služi pri Elektro podjetju ob glavni razdelilni transformatorski postaji in pravzaprav daje elektriko Posavju.
Patent št. 27737
K Pšeničniku je na delovnem mestu tako težko priti, kot bi hoteli izumitelja ne vem kako zaščititi -v resnici pa je popolnoma drugače. Pšeničnik je, kot se je izkazalo v pogovoru, do izumiteljstva izgubil precej volje, ker je največkrat doživljal grajo in posmeh - celo v domači občini, kot priča dopis komunalnega podjetja, katerega del smo navedli v uvodu.
Za kaj pravzaprav gre? Naj raje spregovori izumitelj: «4. novembra 1966 sem pod številko 27737 patentiral napravo za daljinsko krmiljenje črpalnih agregatov. Ne rečem, da je to revolucionarna novost, saj gre za skupek že znanih zakonov, skombiniranih v novo celoto. Preprosto rečeno: med črpalko in zbiralnim bazenom  vodovoda, ki sta včasih po več kilometrov vsaksebi, sem skonstruiral pripravo, ki ne potrebuje električne vezi. Kot signal služi teža vodnega stebra v dotočno odtočni cevi. Na misel mi je ta izum prišel ob predpostavki, da je teža hkrati tudi sila. Da ne bo kdo mislil, da je to patent brez praktične uporabnosti, naj povem, da že štiri leta deluje vodovod, zgrajen po mojem principu, v vasi Šedem pri Senovem, pa v Armeškem in na Raki. Razumljivo je, da bi bilo ta način mogoče uporabiti tudi drugod. Skoraj vsi gradbeni odbori, ki se odločijo za gradnjo vodovoda, živijo v pomanjkanju denarja. Ljudje sami prispevajo določene zneske, da priteče voda tudi iz pip v njihovih stanovanjih. Če bi gradili tako, kot sem jaz skonstruiral, ne bi potrebovali električnega kabla, to pa je nemalokrat tudi večmilijonski prihranek (v starih dinarjih, seveda).Kajpak sem prizadet, ko sem februarja letos videl, kako so v moji občini zavrnili vodovodni odbor Kremen. V času varčevanja in borbe za napredek so birokratsko odločili, naj se gradi po doslej najbolj funkcionalnemu sistemu. Toda moj princip deluje! Samo 22 kilometrov bi se morali gospodje odpeljati do Šedma, da bi videli v naravi, kako dela. In tudi nič jih ne bi stalo, če bi v pogodbi zapisali, recimo, da mora gradbeni odbor na svoje stroške položiti kabel, če bo moj sistem slab. Kako bi doživeli današnji napredek, če bi bili ljudje taki, kot so na Komunalnem in stanovanjskem podjetju v Krškem? Pravijo, da ne marajo eksperimentov. Jaz pravim drugače: ne marajo cenenih izvedb, ker niso zrasle na njihovem zelniku!«.
Boris Pšeničnik se ne razburja preveč, ko lista po vzorno urejeni dokumentaciji, ki od strani do strani razkriva, kakšen odnos ima dostikrat naša družba do izumiteljstva. Z žalostnim glasom pa pove: »Če nima človek danes zvenečega naslova pred priimkom, je revež. Povsod ga znajo potolažiti in nič več. So tudi podjetja, ki kradejo, a tega ni bi maral razlagati. Poglejte: z enim svojih izumom sem prišel do konstruktorjev nekega podjetja. Tam so pokazali zanimanje, me podrobno spraševali. Veliko sem jim povedal, vsega pa ne. Potem sem dobil vljudno pismo, da oni tega ne bodo delali. In glej! Čez čas sem opazil njihove poskuse, da bi delali tako, kot sem jaz predlagal. Kaj ni to kraja? Kar privoščim jim, da jim nisem vsega povedal in da se jim ni posrečilo.«
Polena pod noge
Pšeničnik ima doslej registrirane štiri patente: dva zunaj in dva doma. Ne pove rad, kakšen mačehovski odnos imajo do izumiteljev domači in kako uglajeni tujci. Neki droben patent so mu pri nas odbili, v tujini pa so ga sprejeli z obema rokama. Čez teden dni sta bila dva Nemca na Senovem, se podrobno pozanimala in vprašala, kaj hoče za to, da bi lahko Nemci delali na tak način. Pšeničnik, ki je vnet kulturnik, bi rad imel magnetofon. Menda ni potrebno posebej zapisati, da je čez nekaj dni že dobil nekaj tisoč mark vreden magnetofon. »tako dober je, da ga še zdaj ne znam v celoti uporabljati,« se zasmeje.
Razočarano tudi pove, kako so mu odbili patent stiskalnice za luknjanje valjanca. Hkrati pokaže pismo novomeškega podjetja, kjer ta stroj, kot pišejo, odlično dela! »Pri nas je celo tako, da je patent samo toliko časa skrivnost, dokler je v izumiteljevi glavi. Če si ta ne zna pomagati na kakršenkoli način, mu ga ukradejo in malenkost predelajo - pa se lahko obriše pod nosom,« sodi Pšeničnik.
Celjanska zahvala
Naj pokaže celjski primer, kako je cenjen v lastnem podjetju. Pšeničnik je dolgo časa razmišljal, kako bi pomagal električarjem, ki plezajo na telefonske drogove. Ti so navadno spodaj široki, zgoraj pa ozki, plezalke pa so zato uporabne le spodaj ali zgoraj. Po nekajletnem tuhtanju in preizkusih je Pšeničnik izumil plezalke, ki jih še danes uporabljajo in ki se enako dobre spodaj in na vrhu droga. To je bilo pred več kot šestimi leti in v zahvalo mu je poslalo celjsko Elektro podjetje pismo in v njem sporočilo, da je po sklepu pristojnih organov nagrajen z 200 dinarji. Stroškov s pripravo teh plezalk je imel Pšeničnik od 3 do 5 tisoč dinarjev, cena ni natančna - ker si ni vsega sproti zapisoval.
»Ob takem odnosu človek počasi izgubi voljo do dela…«
Na slepem tiru
Torej ni čudno, da Pšeničnik obupuje. Ali mu patent, ki je sicer praktično preizkušen, zavrnejo, ali mu dajo desetino vloženega dela namesto zaslužene nagrade, ali mu mečejo polena pod noge, češ da je njegov izum eksperimentiranje…
Sam pa pravi: «Nekateri ljudje so taki, da bi se morali posloviti od svojih stolčkov, če ne priznavajo napredka in razvoja. Zakaj bi delali dražje in bolj komplicirano, če imamo doma, tako rekoč pred nosom, cenejšo in boljšo izvedbo. Nekateri se obnašajo približno tako, kot da bi hoteli reči, da je kolesarjenje najbolj funkcionalna oblika prometa, češ: najmanj mrtvih, najbolj poceni avtomobile pa bomo vrgli na smetišče. Toda tehnike ni mogoče ustaviti!« Pšeničnika ne jezi, ker nočejo uporabljati njegovega patenta, hudo mu je, ker bi po njegovem postopku prihranili precej denarja, ki bi ga lahko vložili drugam. Zanimivo je, da je Pšeničnikov poklic vezan na elektriko, pa se z njo najmanj peča. Doma, kjer ima urejeno delavnico, snuje najrazličnejše novosti. »Veste, novatorstvo je grenak kruh in zdavnaj bi vse skupaj vrgel na zapeček, kljub veselju do dela. Toda kulturno delo me osveži, me potolaži, mi vrne samozaupanje in spet začnem znova, kljub zavrnjenim patentom in kljub žalostnim izkušnjam. Na Dolenjskem je na primer potrebnih še nič koliko vodovodov. Naj bi kdo izračunal, koliko bi lahko prihranili, če ne bi polagali električnih kablov…«
Na odru si sprosti živce
Kadar Boris Pšeničnik ni v službi ali kadar ni v domači delavnici pri snovanju novosti, tedaj ga je mogoče najti na domačem odru. Pšeničnik je režiser na Senovem. Prav zdaj ima obilo dela, ko mora v občinskem okviru pripraviti več aktivov mladih, da bodo nastopili s kulturnim programom. »Nekaj bo satire, nekaj kot kviz, nekaj še iz Bleiweisovih časov. Skratka, nekaj tega in nekaj onega; zadeva pa je naporna, ker moram obiskovati različne aktive in izgubim veliko časa. Zardi tega na domačem odru nič več ne režiram. To ni hudo: na Senovem imamo več režiserjev in lahko rečem, da pri nas kultura ni sirota.«
Pšeničnik je za kulturno delo prav tako zavzet kot za izumiteljsko. Je predsednik dramskega sosveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v občini, član pododbora za Posavje, predsednik selekcijske komisije v Posavski reviji gledaliških skupin. (»Prav zdaj me ob pregledovanju del čaka obilo dela!«)
Morebiti gresta kultura in izumiteljsko delo tako skupaj zato, ker je pri nas oboje zapostavljeno. Ne trdim, da je v vseh primerih tako, toda bržkone ne bo držalo, da domačih izumiteljev ne cenimo dosti in da mnogo raje odpremo denarnice, kadar je potrebno izume kupiti v tujini. Nič čudnega ni najbrž, da toliko tarnamo, kako malo izumiteljev imamo in kako malo produktivni so. Ob tolikih brcah, ki jih je od vsepovsod dobil na primer Pšeničnik, je prav čudno, da še vedno hodi v svojo delavnico, kjer načrtuje, snuje, dela in izumlja.
»Če bi bile vsaj razmere v službi čisto urejene…« potoži ob koncu zase in za vse druge svoje vrste. »Potem bi se človek doma mirno prepustil tistemu, kar ga veseli, nekje bi lahko pokazal, kaj zares zna. Tako pa hodi s polno glavo službenih, nepotrebnih misli in ne more misliti na kaj drugega. V podjetjih bi morali biti ponosni, da se kdo hoče ukvarjati s takimi pastorkami, kot sta kultura in novatorstvo. A tega pri nas nedvomno nihče ne ceni…«
Čisto naključje je bilo, da se je ob slovesu Pšeničnik postavil pred vrata, na katerih je napis »Pozor! Visoka napetost, smrtno nevarno«. Nekaj simbolike je v tem - kot da so izumitelji smrtno nevarni. Ali pa obratno: kot da je smrtno nevarno biti novator…
V premislek
Pšeničnikov primer ni osamljen, je pa značilen. Ob tem se velja zamisliti: analize dokazujejo, da pri nas že več let industrija dela samo s tremi četrtinami zmogljivosti. V Jugoslaviji je zdaj, ko v svetu močno primanjkuje nekaterih živil, okrog 700.000  hektarov rodovitne zemlje neobdelane. Vse to je ugotovil svet zveze sindikatov Jugoslavije za družbenogospodarske odnose.
Sem gre šteti tudi akcijo, da bi povečali storilnost na področju iznajditeljstva in novatorstva v proizvodnji. V letu 1972 - poznejših podatkov žal nimamo - so v Jugoslaviji izdelali le 102 patenta, od teh so jih kar 69 prijavili zasebniki. Da bi bila podoba še bolj črna: na prvem mestu poklicev, ki so prijavili patente, najdemo zapisane upokojence!
Če bi jugoslovansko gospodarstvo zmanjšalo stroške poslovanja samo za tri odstotke, so izračunali statistiki, bi se letni dohodek gospodarstva povečal kar za 19 milijard dinarjev. Žal je vmes »če«…Torej tudi na splošno delamo tako, kot smo v današnji reportaži napisali v konkretnem primeru Borisa Pšeničnika. Če bi bolj upoštevali njegov patent, bi pri vsakem vodovodu prihranili milijon ali dva starih dinarjev, morebiti še več. Tisočaki se nabirajo - in v končnem seštevku bi samo s tremi odstotki prihrankov dobili toliko privarčevanega, kolikor znaša celotni dohodek 16 popolnoma enakih tovarn, kot je novomeška Industrija motornih vozil, največja gospodarska organizacija na Dolenjskem!
V vsakdanjem življenju se žal vse premalo zavedamo, da do takih prihrankov lahko pridemo tudi s cenejšimi, boljšimi, novimi metodami. S 100 patenti v Jugoslaviji smo kajpak na žalost na dnu evropske lestvice: še tiste, ki kaj patentirajo, pa po možnosti zavračamo in jim nagajamo…
J. Splichal

 Dolenjski list, 25. april 1974 (št. 17)
NE NA RAČUN NAŠEGA PODJETJA!
Odgovor Komunalnega podjetja Krško na reportažo "Izumitelj na mrtvem tiru", objavljeno v Dolenjskem listu - Ekonomski račun odločil
Reportaža v Dolenjskem listu, objavljena 4. aprila pod naslovom "Izumitelj na mrtvem tiru", je za Komunalno stanovanjsko podjetje Krško in za direktorja podjetja huda žalitev. Javnost naj zatorej sliši še drugo plat zvona:
Preden se je tov. Pšeničnik preko Dolenjskega lista lotil ponujanja svojega izuma komunalnemu podjetju, bi se lahko še oglasil v podjetju. Zakaj tega ni storil, nam ni znano. Naj nam ne zameri, ako mu povemo, da se s takšno ponudbo ne strinjamo, ker nam naprava niti ne bi ustrezala. V podjetju nismo toliko zaostali, da ne bi sledili razvoju tehnike, poleg tega pa Pšeničnikov izum ne ustreza našim in splošnim željam ter je celo že zastarel. Patent št. 27737 ne zagotavlja možnosti prečrpavanja vode po dvotarifi, kar želimo doseči z vgraditvijo elektrosignalnega kabla na vodovodnem podaljšku na Kremen. Komunalno stanovanjsko podjetje Krško gospodari na podlagi ekonomskega  računa, zato mu ni vseeno, s kakšnimi stroški bo dobavljalo vodo na vodovodne odcepe s trikratnim prečrpavanjem, kakršen je odcep Kremen. Z nočnim črpanjem želimo prihraniti pri ceni električne energije, obenem pa ublažiti energetsko krizo v gospodarstvu. Pomembno je tudi dejstvo, da je v letnem času potrošnja vode v mestu čezmerna in je čez dan težko zagotoviti zadostno količino, najtežje pa višje ležečim vodovodnim odcepom, kot je Kremen. Menimo, da je naše stališče, da se gradi elektrosignalni sistem vklapljanja črpalk, upravičeno. Na račun malenkostne pocenitve gradnje (največ 5.000 dinarjev) bi ostali pri znatno večjih stroških obratovanja.
Izumitelju Pšeničniku ne želimo s tem spodbijati možnosti za plasiranje njegovega patenta. Pri ustvarjalnem delu mu želimo veliko uspeha, zamerimo pa mu, da nas po nepotrebnem javno obrekuje. Mar bi ne bilo bolje, da bi Pšeničnik raje poprosil vodovodni odbor Sromlje, da javno pohvali delovanje njegove naprave?Branko Vodopivc, direktor podjetja

 Dolenjski list, 9. maj 1974 (št. 19)
LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR!
…ali strokovno pojasnilo neukemu odgovoru!
Komunalno stanovanjsko podjetje Krško je dalo odgovor na članek, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu ob koncu aprila 1974 pod naslovom »Izumitelj ne mrtvem tiru.« Odgovor  nima pravilnih strokovnih trditev. Ker se nanaša na moje ime in moje strokovno znanje, ga zato popravljam.
Naj dvotarifni sistem obrazložim na enostaven način:
Dvotarifni sistem je možen povsod. Poudarjam: popolnoma povsod, ne glede  na tehnično izvedbo porabnika energije. Potrebno je, da ima odjemalec samo električno uro in dvotarifni števec. Za lažjo razlago ponavljam njihov članek oz. stavek:
Zastarel Pšeničnikov izum?
 »V podjetju nismo toliko zaostali, da ne bi sledili razvoju tehnike, poleg tega pa Pšeničnikov izum ne ustreza našim in splošnim željam ter je celo že zastarel. Patent št. 27737 ne zagotavlja možnosti prečrpavanja vode po dvotarifi, kar želimo doseči z vgraditvijo elektrosignalnega kabla na vodovodnem podaljšku na Kremen.«
Električna ura ima princip navadne budilke. Namesto mehanskega dela zvonca ima vgrajeno dvosistemsko stikalo. Števec je navaden števec z dvema številčnikoma. Kadar daje električna ali stikalna ura stik v dnevnem času, dviga magnetna tuljavica številčnik, ki kaže dnevno tarifo ali dnevni tok, kadar pa daje stik v nočnem času, kaže nočni tok oz. porabo v nočnem času. Tako je nastal izraz dvotarifni sistem. Ena ura lahko registrira porabo celotnega transformatorskega področja z več sto porabniki, z neomejenim številom števcev. Seveda se pa velikokrat zgodi, da ure, ki nimajo kronometerske natančnosti, v mesecu dni prehitijo ali zaostanejo za uro, dve ali še več. Tedaj se zgodi, da je naš vklop ravno v največji konici. Sistem se tako nekako poruši. Zato si podjetje za distribucijo električne energije pomaga tako, da montirajo po transformatorskih postajah centralno uro in vodijo en vodnik k vsakemu porabniku. No, v Krškem že imamo take primere. To je prvi odgovor na strokovno trditev, omenjeno v članku…
Še veliko nejasnih stvari
Trditve, da sistem po patentu 27737 ne zagotavlja možnosti prečrpavanja po dvotarifi itd., ne mislim več razvijati naprej, ker je popolnoma neuka in mi je škoda za to časa in  prostora. Bolj bom raje opisal kabelski sistem, ker vidim, da tu še veliko stvari ni jasnih, predvsem pa njegove slabe strani. Drugi sistemi, kot na primer UKV, tipalne naprave fotocelic, izotopov, električnih kapacitivnih upornosti, ultrazvok itd., potrebujejo drage in občutljive elektronske naprave, ki jih lahko popravljajo le strokovnjaki s področja elektronike. No, kako smo pa tu s kadri, potrebnimi za vzdrževanje, nam je takoj jasno, če povemo, da nam je že navadno klasično daljinsko krmiljenje dela včasih preglavice.
Da se povrnem h kablom. Res je, da je za razdalje nekako do 200 m kabel še vedno najbolj primeren, kljub dragim končnim stikalom in ostalemu plovnemu priboru. Pri razdalji 500 m pa je stvar že bistveno drugačna. Pri razdalji 800 m moramo upoštevati preseke po padcu napetosti, da nam magnetske tuljave sploh delajo. Dalje moramo voditi vse tri faze zaradi kapacitivne upornosti, sicer sploh ne bo izklopa. Če vodimo ničlovod, mora biti na koncu ozemljen itd. Seveda pa potem še plovno stikalni pribor. Kaj pa še večje razdalje, recimo Drnovo -Trška gora? Zato je treba vedeti še kaj več, kot so »razni padci napetosti, presek kablov, kapacitivne upornosti itd., itd.
Morda bi se pa tu spustili v razpravo o zastarelosti patenta št. 27737. Ste pripravljeni? Jaz sem! Težje je bilo pred patentnim uradom, kjer stoji konstruktor pred strokovnim tribunalom strokovnjakov z zvenečimi naslovi odvisen na dokazovanju samo na osnovi lastnega znanja in matematike. Kdor ne verjame naj poskusi!Toliko o kablih.
Po kolenih pa res ne bom hodil
Nekaj še o ponudbah komunalnemu podjetju Krško in o rojstvu ideje za patent št. 27737. Ker jih imam več, jih imenujem samo s številko. Ideja je vzniknila pri gradnji krškega vodovoda. Pri gradnji črpališča na Drnovem sem bil delovodja pri montaži vseh stikalnih naprav v tem črpališču, ki ni niti tako majhen, niti niso stikalne naprave tako enostavne. Menil sem, da bi bilo dobro nekaj izboljšati. Omenil sem to vodstvu Komunalnega podjetja Krško, a sem naletel na ironičen nasmeh in gluha ušesa. To je bila moja prva ponudba. Bil sem entuziast. Obdeloval in izboljševal sem idejo, dokler ni dobila uradnega priznanja zveznega Patentnega urada iz Beograda s patentno listino št. 27737.
Zopet sem to ponudil komunalnemu podjetju Krško za njegov vodovod, misleč, da bo imelo sedaj več veljave, ko so jo potrdili strokovnjaki in ima uradno priznanje. Ponudba je imela vse potrebne izračune, vključno ekonomskega. Namesto da bi se pogovarjali o raznih prihrankih nočne energije, so se zanimali za moje vijake, o katerih so bili zelo neuki. Po nekajurnem sestanku smo se razšli, čeprav nisem postavljal nobenih pogojev. Še več, z lastnim materialnim pologom sem bil pripravljen jamčiti, če stvar ne bi uspela ali če bi bila povzročena kaka škoda. Brez uspeha. To je bila druga ponudba komunalnemu podjetju Krško. Po kolenih ne bom hodil…
O vodovodnem odboru Kremen ne bom razpravljal, ker je o tej ponudbi že preveč napisanega, končno pa to niti ni več moja stvar.
Omenjate Vodovodni odbor Sromlje! Zakaj mi ne da javne pohvale? Sam bom povedal, kar so zamolčali!  Vodovoda nisem končal in ga verjetno nikoli ne bom ob takih črpalkah, kot jih imajo tam, to je batnih. Res, batna črpalka ali centrifugalna, to je za nestrokovnjaka vse samo vodna črpalka. Praktik, ki stvari bolj pozna, pa ve še nekaj drugega. Pri batni črpalki se pogonska krožna sila spreminja v premočrtno. Ob vsakem hodu bata naprej in nazaj se pritisk vode menja od 0 Atm do njegove najvišje vrednosti in nazaj do 0 Atm. Bat, ki je navadno dvosistemski, ima frekvenco hoda cca 400/min. V letu dni obratovanja vsak tretji dan bi bilo 138,240.000 nihajev. Ker mora biti pritisk vode pritisk vode v fazi izravnalnega pritiska, je potrebno vgraditi povratni ventil, ki bi zadržal te nihaje in njih število. Naj ga preskrbe, če ga poznajo!
Obrazložil sem to stvar, kaže pa, da še premalo. V informacijo: morda bi zadržal ventil prevleke trdega kroma v kopeli pri natančno določeni temperaturi in gostoti električnega toka na dm2, pri trdoti 67-68 RC (Diamantni konus 1200/150 kg). Podjetje Sijaj v Hrastnik, ki sem mu dal osnovo za sedanje delo, ga prav dobro pozna. Proces je zelo počasen in ne tako enostaven.
Ob koncu pa še to: omenjan patent se v praksi že nekaj let odlično ponaša - brez napake pri centrifugalnih črpalkah, zato nimam namena več odgovarjati na kakršen koli članek v zvezi s Patentom št. 27737 in s tem zaključujem polemiko okrog njega. Če sem morda nevede kogarkoli žalil v odgovoru, se javno opravičujem.
Boris Pšeničnik

1975

 PREIMENOVANJE V KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE KOSTAK KRŠKO
1975. leta je bila ustanovljena Samoupravna stanovanjska skupnost. Preveri, ali res? Zato se s prvim januarjem tega leta delovna organizacija Komunalno stanovanjsko podjetje Kostak ni več ukvarjala z upravljanjem in gospodarjenjem s stanovanjskim fondom občine Krško in se je ponovno preimenovala in sicer v KOSTAK, komunalno stavbeno podjetje Krško. Njene glavne dejavnosti so bile še naprej komunalne dejavnosti, ki so bile z zakonom o komunalnih dejavnostih in občinskem odloku opredeljene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. DO je poleg tega v manjšem obsegu opravljala tudi gradbeno dejavnost in nekatere obrtne in druge storitve.
Kostak je deloval kot enovita delovna organizacija z organizacijskimi enotami:
Komunala
Ceste
Gradbeništvo in obrt
Obrtni servisi
Skupne službe

 Dolenjski list, 6. februar 1975 (št. 6)
TRI PLODNA LETA SO ZA NAMI
Krajevna skupnost  Dolenja vas je bila ustanovljena pred tremi leti. V tem času so prebivalci opravili veliko dela z združenimi močmi. V letih 1971-72 so v Dolenji vasi napeljali vodovod, na katerega se je priključilo 170 hiš, lani pa so asfaltirali tri kilometre in pol vaških poti.
V programu imamo asfaltiranje središča Starega grada in ceste, ki povezuje zaselek Marof. Razen tega še asfalt na odseku od železniške postaje Libna do republiške ceste ter prostor pred gasilskim domom v Dolenji vasi,-mi je zadnjo akcijo razložil predsednik krajevne skupnosti Branko Vodopivc. Povedal je, da se prebivalci večkrat zbirajo pri skupnem delu in da pripravljajo veliko cestno delovno akcijo za 8. februar, ko bodo spet urejali pot na Libno. Njeni uporabniki bodo prispevali za ureditev po tri tisočake. Do vrha Libne so vaščani napeljali že tudi vodovod. Pomagala jim je krajevna skupnost, saj je napeljava zelo dolga:samo glavnega voda je tri kilometre. Občani so veseli sleherne pomoči, ki jim jo nudi pri uresničevanju njihovih načrtov in želja občinska skupščina Krško. Nadejajo se, da jim bo ta poravnala tudi račun za cevi, po katerih bodo speljali hudourniški potok z Libne do Starega grada. V Dolenji vasi so že rešeni poplav, odkar so jim regulirali potok Sečnik. Skrbi pa jim povzroča še hudourni tok Čelčana vzdolž rekonstruirane republiške ceste, tega je 63 metrov. Obljubili so jim, da bodo še letos nadaljevali regulacijo.
Dolenjevaško gasilsko društvo bo ob podpori družbenopolitičnih organizacij in občanov letos dozidalo orodjarno in jo povezalo z obstoječo stavbo. S tem bo kraj pridobil večji prostor za dvorano. Gasilski dom je že do zdaj sprejemal pod streho vse organizacije in društva in jim bo tudi vnaprej gostoljubno odpiral vrata.
J. Teppey
Fotografija rumene katre, če obstaja

1976

 Pustne novice, 2. marca 1976
P.N. KOSTAK KRŠKO
Stanovalci Polšce vljudno prosimo, da nam ne vsiljujete napeljavo vodovoda in asfaltiranje ceste. Vajeni smo na blato in prah, za žejo pa je vino in ne voda. Pri nas lažje prideš do škafa vina kot do škafa vode. Vodovod nam torej ni potreben. Tudi blato in prah sta mehkejša od asfalta, zato oboje hvaležno odklanjamo.
Polščani

ŠE SO ČUDEŽI
Pod cerkvijo sv. Rozalije je bi studenec oziroma izvir vode, katera je bila tako dobra, da so ponjo hodili številni Krčani še sedaj, ko imajo vodovod, zlasti poleti in nikoli jo ni zmanjkalo.
Ko pa je Slovenija avto pričelo nadzidavati Pfeiferjevo klet, je izvir nenadoma usahnil. In glejte čudo: Ko je bila nadzidava končana in izdano uporabno dovoljenje, je pričela voda zopet teči…
Direktor Kostaka si sedaj beli glavo, če ni morda ta čudež napravil sam božič, ker v tem času se je to zgodilo, ali pa je čudež napravila Rozalija.

DELOVNE URE
Vodovodni inštalater, star šele 35 let, nenadoma umre. Ko pride pred svetega Petra, ga vpraša: »Zakaj sem moral tako kmalu umreti, ko pa sem še mlad?«
»Potolaži se. Z vsemi delovnimi urami, ki si jih zaračunal strankam, si za nas star že 80 let!«

NAŠA KOMUNALA
Odkar je šla Kostakova Micka v zaslužen pokoj, skrbi za red na tržnici nova uslužbenka, ki postavlja tudi stojnice. Z delom prične, kot se spodobi, že po sedmi uri, ko ponavadi kmečke prodajalke že odidejo. Te reve morajo pretakati mleko in prodajati svoje pridelke ob svetlobi, ki uhaja brljivki iz odprtega, zelo čistega stranišča. Ta svetloba pa je tudi edina, ki v zimskem času razsvetljuje avtobusno postajo. Omenjeno stranišče je obenem tudi edino, ki služi javnosti. Zato ni čudno, da ga je upošteval tudi »Izletnik«, ki je pred leti preurejal svoj novi lokal. Sicer pa morajo uslužbenci in stranke, če jim je potreba, gostovati pri sosedih.
 

NENAVADEN POKOP
Hudo je, če človek umre. Še hujše pa je, ko svojci gledajo, kako se »Kostakovim« pogrebnim uslužbencem ob spuščanju krste v grob ista odpre, pokrov pade na eno stran jame, dno na drugo stran, pokojni pa se na glavo postavi v jamo…

DEBELIM CENEJE
Uprava pokopališča sporoča vsem smrtnikom v Krškem, da imajo debeli občani popust pri pokopu. Ta popust je nastal zato, ker grobar Gril pravi, da ima z debelim prav malo posla. Malo zemlje nasuje, pa je že tak lep grob. Na suhca pa mora nametovati, da je čist nor.

UDARNIKI
Čas dogajanja: 15.1.1976 ob 8,00 uri.
Kraj dogajanja: Pred bifejem Preskrba na CKŽ.
Situacija: Izkopana manjša jama za popravilo vodovoda.
Opis dela: V jami je za kako vedro vode. Trije delavci si jo ogledujejo in modrujejo, kako bi jamo osušili.
Prvi delavec: »Vodo bomo splal.«
Drugi delavec: »Ne iz skladišča bomo naročili črpalko.«
Tretji delavec: »Tako je, neka radi mehanizacija!«
Kako so problem rešili, nam ni znano. Vemo pa, da je bila jama še par dni odprta.

 SREDNJEROČNI DRUŽBENI PLAN O KOMUNALI
V srednjeročnem družbenem planu razvoja občine Krško 1976-1980 je kar precej prostora namenjeno komunalni dejavnosti. Kot najpomembnejši je omenjen vodovod, ki zahteva z nenehnim porastom potrošnje vode večje rekonstrukcije in dopolnitve že obstoječega vodovodnega sistema. Tako je bil z izgradnjo nuklearne elektrarne izdelan nov program graditve vzporednih objektov za zagotovitev novih kapacitet. Tako naj bi bile dopolnjene lokalne vodovodne povezave – OŠ Leskovec v gradnji, naselja Spodnji Grič, Zgornja Polšca, Resa in druga.
Snovalci načrta so tudi ugotavljali, da bo potrebna rekonstrukcija cevovoda Senovo – Brestanica, ker tedanji salonitni vod fi 100 mm ni več zadostoval. Za področje brestaniškega gradu bi bilo potrebno pripraviti rekonstrukcijo črpalnih naprav, če se bo potrošnja vode večala. Po njihovem je bil ogrožen tudi vodovod Koprivnica zaradi plazovitega terena, zato so bile pogoste okvare s popolnimi prekinitvami in je bila potrebna njegova sanacija.
V planu so tudi ugotavljali, da je bila kanalizacija urejena neprimerno, saj je bila predvsem v mestu Krško poddimenzionirana in je povzročala vedno večje težave ob trajnejšem deževju. Takrat je poplavljala kletne prostore stanovanjskih hiš in lokalov. Posebno pereč problem je predstavljala na desnem bregu Save, saj je neurejeno stanje ogrožalo zdravo pitno vodo. Sanacija je bila načrtovana do leta 1980.
Predvidena je bila tudi ureditev pokopališča in njene okolice ter gradnja novega objekta za prodajo cvetja ter ostalega tržnega blaga za pokopališče, skladišče pogrebne opreme in prostor za svojce. Predvidena je bila tudi nova lokacija za odlaganje smeti v krajevni skupnosti Dolenja vas, ki je primerna zaradi razsežnosti na zemljišču, ki ni pomembno za kmetijske namene, kot so zapisali.
»Z gradbeno obrtno dejavnostjo, ki se je v zadnjih letih okrepila, zaposluje Kostak približno polovico vseh zaposlenih v organizaciji združenega dela (OZD). Prvenstveno opravlja vzdrževalna dela na napravah vodovoda in kanalizacije, opravlja razna gradbena dela na rekonstrukcijah in novogradnjah vodovodov in kanalizacij. Z nakupom stavbnega dvigala bo delovna skupina lahko prevzemala tudi visoke gradnje, zato načrtuje OZD razvoj te dejavnosti še za področje stanovanjske gradnje.
Kostak naj poskrbi za boljšo vodooskrbo občanov, posveti več pozornosti čistosti mest in naselij, zbiranju, odvozu in uničevanje odpadkov in dvigu komunalne kulture občanov. Povečati je vpliv občanov na komunalno gospodarstvo preko interesnih skupnosti in doseči višjo stopnjo koordinacije med temi področji z namenom dvigniti nezadostno urejenost komunalne službe za boljše zadovoljevanje potreb.«
Hkrati s tem so ugotovili, da so v občini Krško z intenzivno izgradnjo vodovodnega omrežja na celotnem območju v preteklih letih potrebe po zdravi pitni vodi skoraj v celoti pokrite. Zgrajenih je bilo 49 vodooskrbnih objektov, ki so oskrbovali s pitno vodo 97% vseh gospodinjstev v občini.
»V srednjeročnem obdobju 1976-1980 je predvidena dograditev le še 22 km vodovodnega omrežja, za kar bo vloženo 2,040.000 dinarjev, od tega 36% v krajevne skupnosti nerazvitih področij. S to dograditvijo bo urejena oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo v vseh krajevnih skupnostih.
Vodooskrbne objekte za področje Krškega z okolico in Senovega z Brestanico vzdržuje Kostak Krško, ostale pa krajevne skupnosti z vodovodnimi odbori.«
Glede kanalizacije so ugotavljali, da obstoječe kanalizacijsko omrežje v veliki meri ni ustreznega profila, zato predvsem v deževnem vremenu ne more opravljati svoje funkcije, kar povzroča onesnaženje okolja in je vir nalezljivih bolezni.
«Še bolj  pereč je problem odvoda fekalnih in meteornih voda v naseljih, kjer je kanalizacija le delno urejena, ali pa je sploh ni. Zato ta predstavlja nevarnost okužbe podtalne vode. Posebno nevarnost a okužbo rezervata pitne vode predstavlja neurejena kanalizacija na desnem bregu Krškega in v naselju Leskovec.
Zato je bila v obdobju 1076-1980 predvidena ureditev kanalizacije Leskovec – Krško desni breg v predračunski vrednosti osem in pol milijona dinarjev.«
Ob tem so načrtovalci predvideli tudi gradnjo odvoda komunalnih odplak na čistilno napravo. V tem obdobju je bila predvidena soudeležba pri gradnji glavnih zbiralnikov v višini štirih milijonov dinarjev.

1977

 Pustne novice, 22. februar 1977
BELI BREG
Beli breg je tisti del naše občine, ki se razprostira od odcepa za Brege in do vodne črpalke. Imenuje se Beli breg zato, ker je na starem obrežju reke Save, sedaj poraslem pobočju, včasih raslo toliko zvončkov, da je bil ves breg bel. Kasneje, ko je breg prerasla akacija, je to še vedno bil Beli breg, saj je dišeče cvetje akacije nadomestilo belino zvončkov.
Krajevna skupnost Leskovec, pod čigar skrb spada ta del naše pokrajine, pa predlaga OS Krško spremembo imena. Imenuje naj se krško-leskovško smetišče. Nevestneži, ki tam čedalje bolj odlagajo odpadke in smeti, so pač samoupravni člani naše družbe in če so se sami odločili tako, da si ne moremo kaj. Vsaj tako izgleda. Torej lahko le spremenimo ime, da vsak, ki se pelje tod mimo v Celje, Trbovlje, Maribor ali drugam, lahko takoj ve, kje je, da ne bo iskal Beli breg in postal razočaran.

 V KRŠKEM ZBORNIKU NIČ O KOMUNALI
Branko Vodopivc je bil leta 1977 direktor Zavoda za komunalno dejavnost Kostak Krško in ne Komunalno stavbenega podjetja Krško - Kostak. Tako je namreč navedeno v zborniku Krško skozi čas 1477 – 1977, ki je izšel ob 500 letnici mesta Krško.  Je bila to zgolj napaka ali nepoznavanje piscev zbornika? Sicer pa v Zborniku ni ničesar o komunalni dejavnosti v Krškem, niti v krški občini. !!!!

1978

 Pustne novice, 7. februar 1978
VODOVOD NA POLŠCI
Polšca ni v Krškem, da ne bi kdo mislil, da spada sploh pod Krško. To je oddaljen zaselek, daleč, daleč od Vidma. Videm pa, kot vemo, je že zdavnaj pozabljen in verjetno tudi zato tudi Polšca ne spada pod Krško. Toda to samo do ulice, kjer stanuje in ima svojo hišo računovodja Kostaka.
Problem pa je v tem, da vsi skupaj nimajo vode.
Spomladi 1977 so se Polščani zbrali in izvolili odbor in plačali dogovorjeni znesek za razširitev vodovoda. Gospodje tovariši iz Kostaka so jim zanesljivo obljubili, da bodo silvestrovali s svežo vodo. A glej šmenta! Novo leto je minilo, zdaj se šušlja, da dobijo vodovod za 600-letnico mesta Krško. Do takrat nas bo pa oskrbovala z vodo Marija iz Žahovca in to zastonj.

KRAJANI SPRAŠUJEJO
Kdaj bodo dobili stanovalci Polšce vodovod, za katerega so plačali prispevek že v začetku lanskega leta. Komunalno podjetje je sicer začelo z delom, nikakor pa začetega dela ne more končati. Gospodinje in tudi možje, ki so postali družinski »ekonomi« sprašujejo, kdaj jim bo v Krškem na voljo tržnica, ki je bila že tolikokrat obljubljena, da se jim ne bo treba posluževati brežiške ali zagrebške.
 

DNEVNIK ASFALTIRANJA TESLINE ULICE V KRŠKEM
Najprej povejmo, da če bi Tesla tako delal, še do danes ne bi svetila električna luč. Morda se kresale samo iskre.
Prvi dan: (dejansko že ne vem kateri dan) Delavci »Kostak« pridejo in zabetonirajo jaške kanalizacije.
Drugi dan: Pridejo delavci Cestnega podjetja. Prekolnejo delavce »Kostak«, češ, da so vse naredili narobe in popravijo niveleto jaškov. Še enkrat prekolnejo vse in se odpravijo domov.
Tretji dan: Pridejo zopet delavci »Kostak«, prekolnejo in posortirajo vse svetnike in tiste, ki so jim spreminjali delo. Eden brcne desko, ki ni nič kriva in vsi odidejo.
Četrti dan: Pridejo delavci Cestne uprave občine Krško. Gledajo, grdo žalijo spolne organe in ugotovijo, da je vse narobe. Prekolnejo vse, ki se nestrokovno in neupravičeno vtikajo v njihovo delo.
Peti dan: in tako naprej. Delo še ni končano. Saj na tak način tudi ne more biti.
Pa na svidenje spomladi.

 NAŠ UGLED
V Krškem bo kmalu osnovana komunalna skupnost. Pogojena je s tem, da dokler Kostak še lahko vozi kam smeti, skupnosti še ne bo. Pričakujemo pa lahko to kmalu, ker sedaj jih vozi že na lastno dvorišče pri obratnih skladiščih in vodoinštalaterskih delavnicah. Ko bo tam zmanjkalo prostora, bodo lahko vozili samo še v pisarniške prostore.

OSTALO JE ZA 501. LETO
…Tako je 16. oktobra totalno odpovedal vodovod. Takoj je stopila na plan Rozalija, ki je vsem enako razdeljevala dobro zdravilno pitno vodo po eno vedro, da ne bo socialnih razlik. Če je lahko kdo več odnesel, je dobil tudi dva in to tudi večkrat na dan. Toda vseeno se je nabral rep, kot v starih dobrih časih kart. Baje bodo kot protiuslugo Rozaliji uredili okolje, kar bi že vsi Krčani res želeli in bi si Rozalija tudi zaslužila.
Sicer pa je že leta 1956 bila uradna otvoritev zelo zapletena in svečana, ki je sprožila val ogorčenja. Takratna maškarada s ceremonijalom pred občino, kjer je sodelovala celo Sofija Loren z bujnimi balkoni na prednji fasadi in blagoslovila odločitev, da se »štirne« odpravijo in napelje vodovod.
Kako bi se Lorenovi Zofki stožilo, če bi takrat vedela, da bodo vodovod upravljali tako skrbni upravljalci Kostaka. Kadarkoli zmanjka vode, takoj obvestijo občane na krajevno običajen način, da bo cev kmalu popravljena in da bodo krajani dobili vodo čim bo mogoče. Take uvidevnosti in uslužnosti so veseli predvsem peki in drugi, ki porabijo malo več vode.
Ne razumemo tistih, ki se ob takih primerih vedejo skrajno nerodno in uporabljajo predvsem tujo folkloro in omenjajo mater brez potrebe.

 Dolenjski list, 18. maj 1978 (št. 20)
SPET NOVI VODOVODI
Za vodovode bodo letos v krški občini investirali nad 300 tisoč dinarjev. S tem denarjem bodo dokončali vodovod Rožno – Presladol in vodovod Trebelnik – Premagovci, obnovili pa vodovod na Raki in vodovod Mali Kamen – Belo. V programu so še nekatere manjše rekonstrukcije.

 NOVA DEPONIJA V SPODNJEM STAREM GRADU
Do leta 1978 je Kostak imel deponijo smeti – smetišče zraven stadiona Matije Gubca pri današnjem pokopališču. Potem so se preselili v Spodnji stari grad v opuščeno gramoznico, v kateri so pred tem kopali pesek za jedrsko elektrarno in tovarno celuloze in papirja. To leto so nabavili tudi novo smetarsko vozilo in kasneje še prve kovinske posode za smeti (kante). Tako so začeli smeti kasneje pobirati še na Senovem, v Brestanici in v Kostanjevici.
Za deponijo je izdelal študijo dr. Ivanc iz SMELT-a. Proučil je tri variante, Libna-Pleterje (Črna mlaka), pod Rako in gramozne jame Spodnji Stari grad (zaraščene, delno zalite, v njih so se redile žabe). Slednja je bila po mnenju dr. Ivanca najprimernejša, saj je imela 40 ha površine. Po letu 1980 so na to deponijo začeli vozi še Sevničani, Pogodbo z njimi je podpisal direktor Branimir Vodopivc.

V NEMČIJI KUPILI BOMAG
Tega leta je bil v Nemčiji velik sejem, na katerega je z avionom DC 9 odpotovala tudi številčna delegacija iz Jugoslavije (120 potnikov). Med zadnjimi sta se na Brniku delegaciji direktorjev in drugih pomembnežev pridružila tudi direktor Kostaka Branimir Vodopivc in šofer tovornjaka Jožef Petrišič. Na letališču so jih pričakali z veliko jugoslovansko zastavo in godbo. Peljali so jih tudi na deponijo, kjer so si lahko v živo ogledali kako deluje stroj za teptanje smeti Bomag. Ker so bili proizvajalci zainteresirani, da kaj prodajo, so ponudili, da ga lahko tudi preizkusijo. Za poskusno vožnjo se je edini odločil Jožef Petrišič, ki je bil tudi edini udeleženec te delegacije iz neposredne proizvodnje, drugi direktorji so imeli s sabo raje tajnice, prevajalke… Seveda vožnja ni bila najbolj zgledna, kljub temu je bil nad strojem navdušen. Sicer pa so se zanj odločili že prej, tako da je potem ta »Bomag« prišel v Ljubljana na sejem »Ekologija« kot sejemski eksponat, saj je bil tisti čas uvoz prepovedan. Kupil ga je seveda Kostak, zanj so plačali 185.000 DEM in 400 mio dinarjev carine. To je bil tretji teptalec smeti v takratni Jugoslavijii. Od vseh, ki so bili v Nemčiji, je bil Kostak edini kupec, čeprav so ga hoteli imeti tudi drugi, vendar jim to zaradi prepovedi uvoza takrat ni uspelo. Bomag še zdaj obratuje.

 DELEGACIJA KS DOLENJA VAS V LJUBLJANI
Seveda pa je bilo potrebno prepričati tudi sokrajane v krajevni skupnosti Dolenja vas o novi pridobitvi. Zato je bila to leto organizirana tudi strokovna ekskurzija, s katere ima nekdanji direktor še sliko. V pismu, s katerim je sliko poslal za objavo pa je pripisal: » Na vaše zaprosilo vam posojam fotografijo iz leta 1978. Posneta je na sanitarni deponiji mesta Ljubljana, Cesta dveh cesarjev. Takrat sem nagovoril nekatere prebivalce naselja SP. Stari grad, da so si ogledali teptalni stroj Bomag, kakršnega smo tudi zatem kupili. Ta še danes obratuje, torej trpežen stroj, bila je koristna kupčija. Na fotografiji so od leve: Martin Drugovič, Vinko Novak, pokojna Franc Turenšek in Pavel Medved, Henrik Molan, Jože Novak, Adam Molan, Niko Bogovič, … Zorko in Branimir Vodopivc. Pričakujem, da sliko uporabite v vaš namen in nato vrnete. S spoštovanjem Branimir Vodopivc. V Dolenji vasi, 5.12.03«
fotografija – delegacija KS Dolenja vas na ljubljanski deponiji - ogledali Bomag

1979

 Pustne novice, 27. februar 1979
NAJNOVEJŠA!
Pošta se je preselila v nove prostore. To ve vsak otrok, ki je prišel k nam delati od daleč. Pretežka pa je to naloga za direktorja Kostaka, ki je štirinajst dni po preselitvi trkal na vrata stare pošte.
Nič ni bilo hudega, če ga ne bi opazovale hudomušne oči in se mu od srca nasmejale.

ČUDO V STARI VASI
….Se občina je s Kostakom preudarno pogodila
in zraven tudi Cestno je podjetje pritegnila.
V kanale nove umazanijo spraviti želela
in čez potoček mostek nov postaviti velela….

NA POKOPALIŠČU
»Zdravo, tovariš grobar. Ali ni jama preplitva?«
»Brez skrbi tovariš miličnik. Vam je že marsikateri ušel, meni pa do sedaj še nobeden!«

 280 KM VODOVODNEGA OMREŽJA
Ob 11. srečanju pionirjev dopisnikov Slovenije, ki je bilo oktobra 1979. leta v Krškem, je izšla tudi brošura, v kateri so predstavili pionirsko organizacijo v občini Krško od osvoboditve do leta 1979 – mednarodnega leta otroka. V njej so udeležencem na kratko predstavili občino Krško v tem letu. Zapisali so, da, da je imela občina 27.454 prebivalcev, ki so živeli v 185 naseljih in se združevali v 16. krajevnih skupnostih. Precejšnja razdrobljenost naselij je povzročala vrsto komunalnih in drugih problemov, ki so jih z velikimi napori in prizadevanji vendarle dokaj uspešno razreševali. V zadnjih desetih letih je bilo asfaltiranih 200 km cest, z 280 km vodovodnega omrežja je bila zagotovljena pitna voda za 4980 gospodinjstev in s tem skoraj enotno območje občine preskrbljeno s pitno vodo. Elektrike do takrat še nista imela dva manjša zaselka in nekaj posameznih hiš. Od leta 1970 pa je bilo zgrajenih 1070 stanovanj. Opis so zaključili z besedami, da bo z združevanjem sredstev združenega dela in raznimi prispevki občanov tudi v bodoče zagotovljeno uspešno uresničevanje potreb na vseh področjih dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju.

 POSLEJ ŠE KOMUNALNA SKUPNOST
Pod tem naslovom je Dolenjski list 1979 v svoji 26. številki poročal, da so se minuli teden v Krškem sestali delegati samoupravne komunalne interesne skupnosti, katero ustanovitev so odlašali več let. Za predsednika skupščine so izvolili Jožeta Račiča, predsednik zbora uporabnikov je postal Vlado Vogrinc, izvajalcev pa Lojze Kerin. Za predsednika izvršnega odbora so izvolili Hermana Pregla, poklicni tajnik te skupnosti pa je postal Peter Cesar, ki opravlja te naloge hkrati tudi za stanovanjsko skupnost. Samoupravna komunalna interesna skupnost (SKIS) je bila konstituirana 20. junija 1979.

 GRADNJA V NEREZINAH
Alfred Železnik je v 45. številki Dolenjskega lista poročal o uspešnem poslovanju Počitniške skupnosti Krško, ki je razpolagala že z okrog tisoč posteljami. Ob tem je objavil tudi fotografijo iz počitniškega naselja v Nerezinah, kjer so delavci Kostaka dograjevali nove hišice. Na sliki je bila ena, ki so jo konec julija še pokrivali, potem pa je že sprejela prve zadovoljne goste.
foto Nerezine

 BILI SO PRIJETNI TRENUTKI
V Kostaku sem preživel veliko lepih trenutkov. Spominjam se, ko smo dobili prvo opremo za nas vodovodarje, pa prvo službeno Katrco – bila je rumene barve, to je bilo menda tam okrog 1975. leta. Potem smo dobili leta 1979 prvi stroj za rezanje navojev (za inštalacijo). Tu so še spomini na komunalne igre, kjer je šlo za prijetno druženje slovenskih komunalnih podjetij. Mi smo dosegli kar nekaj uspehov, zame je bil največji uspeh 2. mesto na Ptuju 1990. leta skupaj s Petrom Levičarjem. Brata Levičar sta potem dosegla še 1. mesto v Kopru. To so bile delovne igre: gradnja vodovodnih priključkov (v kolikem času se priključi cev iz glavnega voda do števca). Na teh delovnih igrah so sodelovali: vodovod, kanalizacija in smetarska služba.
Ivan Grebenc, 1972-1997

 Očitno se je tega leta (vir Vodopivc) Remont (Komunalna uprava Senovo) priključila k IGM Sava. Takrat naj bi bilo 25 delavcev, ostali le leto dni, potem prešli v Kostak. Ukvarjali zgolj s cestarsko službo, imeli tudi pogrebni avto, edini v občini.??? Sedež so imeli za gostilno »Cetinka« pod novim mostom.
Tega leta nabavili tudi prvi stroj za rezanje navojev (izjava Grebenc)

1980

 REFERENDUM O PRIKLJUČITVI CESTARJEV
21. marca 1980 je bil v Kostaku ob volitvah samoupravnih organov izveden tudi referendum, na katerem je od 150 vpisanih volivcev glasovalo 137 zaposlenih. Od teh jih je bilo 92 (67,15%) za to, da se občinska cestna služba, ki je bila organizirana pri IGM Sava pripoji Kostaku, 35 delavcev pa je bilo proti temu. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Drago Hrvatič. Na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta, ki je bila 28. marca, je direktor prisotne seznanil, da se bo podjetje v bodoče organiziralo v štiri delovne enote: DE komunala, DE gradbeništvo in obrt, DE cesta in DE skupne službe. Sprejeli so tudi sklep, da se delavec Branimir Vodopivc, gradbeni tehnik, dotedanji direktor DO in vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa do 31. maja 1980 za stalno razporedi na opravljanje del in nalog vodje delovne enote »Komunala« in prevzame navedena dela v primeru in tedaj, ko ne bi bil ponovno imenovan za IPO – direktorja DO. Delavec Đorđe Andrijaševič, gradbeni tehnik, ki je do takrat opravljal dela in naloge tehničnega vodje DO, pa se za stalno razporedi za vodjo delovne enote »Gradbeništvo in obrt«.
Iz zapisnika omenjene seje je zanimivo tudi to, da je KOP Sevnica podala prošnjo, da bi s svojega območja dovažali smeti in odpadke na sanitarno deponijo v Starem gradu in informacija direktorja, da je študent Mirko Štajner iz Krškega obdelal seminarsko nalogo pod naslovom »Problematika smetarske službe na območju Krškega« tako kvalitetno, da bo ta naloga za dalj časa uporabna kot informacija. Zato je predlagal, da se Mirku Štajnerju za dobro opravljeno seminarsko nalogo izplača enkratna nagrada v znesku 2.000,00 din.  

 PONOVNO V NEREZINE, MANDAT VODOPIVCU

Na drugi seji delavskega sveta, ki je potekala v dveh delih (9. in 11. aprila) so se odločili, da nadaljujejo z gradnjo počitniških hišic v Nerezinah, ki so jih delali že dve leti pred tem, za kar bi potrebovali 12 delavcev. Predlagali so tudi, da se število hišic za potrebe Počitniške skupnosti Krško, ki naj bi se po pogodbi zgradile do 30. junija, zmanjša od predvidenih 50 na 40, zaradi kratkega roka, ki je še preostal. Za odgovorno vodjo gradbišča so imenovali Svetlano Konstatinovič, gradbeno tehnico.

Na četrti seji DS, ki je bila 4. junija pa so med drugim sprejeli sklep, da se mandat vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa - direktorja DO Kostak, ki ga je v času od 1.12.1979 do 31.5.1980 imel Branimir Vodopivc, istemu podaljša do imenovanja in prevzema poslov direktorja DO za naslednje štiri letno mandatno obdobje.

 ALOJZ UREK NI BIL IZBRAN
Razpis za direktorja Kostaka je bil objavljen 3. aprila 1980 v Dolenjskem listu. Nanj so se prijavili Alojz Urek iz Krškega, načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve SO Krško, Ivan Parkelj iz Novega mesta, vodja gradbišča pri Vodno gospodarskem podjetju Novo mesto in Branimir Vodopivc iz Dolenje vasi. Parkelj je 27. maja umaknil svojo prijavo, za Vodopivca je bilo mnenje o izpolnjevanju moralno-političnih kvalitet pri koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL negativno, zato je Vodopivc 28. septembra svojo vlogo umaknil. Tako je ostal edini kandidat gradbeni inženir Alojz Urek, rojen 1942, kateri pa na deveti seji delavskega sveta (1. oktobra) ni dobil zadostne podpore. Zanj sta glasovale le dva zunanja delegata, pet jih je bilo proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Zato so se odločili, da v.d. direktor Branimir Vodopivc opravlja naloge do 1. decembra, ko mu mandat preneha in da se objavi ponoven razpis za direktorja. Na to se je z dopisom 21. oktobra odzval družbeni pravobranilec samoupravljanja, zato so objavo razpisa, ki je bil objavljen 7. oktobra v Delu, preklicali, dokler ni bila rešena pismena zahteva za varstvo pravic kandidata za direktorja Alojza Ureka. Ta se je namreč pritožil, da je Vodopivc na seji zavajal delegate z neresničnimi informacijami, čeprav ni več imel namena, da funkcijo direktorja prevzame, tudi če bi ga izbrali. Tako so na deseti seji delavskega sveta, ki je bila 24. oktobra zavzeli stališče, da kandidat Alojz Urek, kljub izpolnjevanju pogojev v DO Kostak ni zaželjen, ker je po mnenju delovnega kolektiva »vrinjen« s strani družbeno-političnih organizacij občine. Zato so sprejeli sklep, da je njegova zahteva po varstvu pravic brezpredmetna in da se ga ne imenuje za direktorja.

 SAMSKI DOM IN PRALNI PRAŠEK
Na peti seji (18. junija 1980) pa so se odločili za nakup Juričičeve hiše na Valvasorjevem nabrežju št. 4 in 9, oziroma za poravnavo kupnine in to da se nabavi 16 postelj in omar ter hiša uredi za nastanitev delavcev, del prostorov pa naj bi uporabljali za kleparsko delavnico. Samski dom je bil kmalu urejen, njegov začasni upravnik pa je bil Rudi Bizjak.
Na šesti seji (10. julija) so sklenili tudi to, da se delavcem pobiralcem smeti, razen šoferju prizna mesečno po 1,5 kg pralnega praška in 2 kom dišečega mila, delavcem v skupini NG in vodoinštalaterjem po 1 kg pralnega praška in pol kilogramski prašek za umivanje rok oziroma tulec Vima. Kilogram pralnega praška mesečno pa se prizna tudi vsem ostalim delavcem, ki opravljajo razna druga fizična dela. Že na naslednji seji (10. septembra) so ugotovili, da sklep o nabavi pralnega praška za delavce ni bil realiziran, ker ga ni bilo nikjer možno dobiti.

 Tega leta 1980 bilo močno neurje, uničilo vodovod Brestanica Senovo – izjava Grebenc 

Dolenjski list., 1980 (št. 40)
Pisma in odmevi UNIČENA STUDENČNICA V BRESTANICI
Prebivalci zahtevajo, naj graditelji popravijo, kar so naredili narobe
Prebivalci Brestanice so veseli nove ceste, ne morejo pa se sprijazniti s tem, da so jim izvajalci po nepotrebnem  uničili dragoceni izvire pitne vode, imenovan Petrov studenec, v katerem voda nikoli ne presahne. Res je, da imajo vodovod, vendar v poletni suši pogosto zmanjka vode in zlasti višje ležeče hiše ostanejo brez nje. Ljudje so zaskrbljeni tudi za primer elementarne nesreče ali vojne, ko bi jim bila čista studenčnica še kako dobrodošla.
Studenec so 1896 leta zajeli v dva betonska bazena, da so si krajani lahko natakali vodo iz pipe, kmet Mirt in lončarski mojster Glas pa sta si vodo napeljala naravnost domov v Kantalon, tako močan izvir je to. Tudi prebivalci spodnjega dela Brestanice so si iz studenca napeljali vodo do mostu pri spomeniku izgnancem, od tam pa so jo črpalke še na brestaniški grad.
Studenčnica ni več čista. Bazena so brez potrebe razstrelili, črpalko na kolo pa odnesli. Na potoku Brestanici so postavili jez pod studencem (včasih je bil nad njim) in tako zdaj umazana voda iz potoka zaliva studenčnico, vanjo pa se meša tudi odpadna voda iz kanalizacije. Občani zahtevajo od izvajalcev, naj držijo obljubo in popravijo to, kar so kljub opozorilom pokvarili z nepremišljenim ravnanjem med gradnjo ceste. Prizadeti pričakujejo, da jim bo v tem primeru priskočila na pomoč Zveza vodnih skupnosti Slovenija, na katero so se obrnili s stotimi podpisi krajanov.
J.K.

 CESTE POD OKRILJEM KOSTAKA
1. novembra 1980 se je podjetju pripojila enota za vzdrževanje, rekonstrukcijo in novogradnjo lokalnih cest, ki je prej delovala pod okriljem IGM Sava (ta se je Savi pripojila – prej je bila to Komunalna uprava Senovo – Remont???). O tem so zaposleni v Kostaku sklepali na referendumu 21. marca 1980, v IGM Savi pa 17. oktobra. Od skupnega števila 319 zaposlenih se je za izločitev delovne enote Ceste odločilo 207 delavcev od 271, ki so se udeležili referenduma. Proti jih je bilo 53, 11 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Iz IGM Sava je tako v Kostak prestopilo 24 delavcev.
O tej nameri pa je pisal tudi Dolenjski list in to že v svoji 15. številki, ki je izšla 10. aprila 1980. Avtor A.Ž. (Alfred Železnik) je svoj prispevek naslovil Ceste pod eno streho, v njem pa navedel tudi razloge za pripojitev.
«Ne seji občinske skupščine je bilo sklenjeno, naj se cestarji povežejo v eni službi. Predloženo je bilo, da se skupina za ceste pri IGM Sava loči iz tega podjetja in pridruži »Kostaku«, krškemu komunalnemu podjetju. Tam so se delavci že izrekli o tem na referendumu. Poslej naj bi imeli troje samostojnih obračunskih enot: za komunalo, za gradbeništvo in obrt ter za ceste.
Po besedah direktorja Branimirja Vodopivca je takšna rešitev povsem življenjska. »Naša dela in naprave so se dostikrat križala«, je poudaril in navedel primer kanalizacije. Površinske vode s cest, pomešane s peskom in drugo navlako, so zamašile kanalizacijo, ki sploh ni bila grajena za te namene. Navsezadnje se tudi financira iz mestnega zemljišča in kanalščine. Z zabito kanalizacijo, da navedemo le ta primer, pa so se ubadali samo komunalci. V novi enoti bodo lahko bolje obračali mehanizacijo, kot pravijo pri Kostaku, bodo lažje premoščali tudi konice pri posameznih delih. Ko se bodo odločili še pri Savi, bo nova organizacija pri Kostaku lahko zaživela.
Kako bo, bo mogoče kmalu videti na – cestah.«

 V.D. POSTAL ĐORĐE ANDRIJAŠEVIČ
Decembra 1979. leta je Branimirju Vodopivcu potekel drugi redni mandat. Javil se je na razpis za tretji mandat in kljub temu, da je bil edini kandidat ni bil izvoljen, saj ni imel več podpore pri političnih organizacijah, še posebej pa ne pri Zvezi komunistov, katere član ni nikoli bil, saj je bil krščansko vzgojen. Zato je bil dvakrat za pol leta imenovan za vršilca dolžnosti (v.d.) direktorja. Potem, ko je tudi drugi razpis propadel, bil je razveljavljen, je bil za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa 26. novembra 1980 na seji delavskega sveta imenovan Đorđe Andrijašević, gradbeni tehnik, rojen 1928, dotedanji tehnični vodja DO. In to za čas od 1. decembra (Vodopivcu se je drugi v.d.-jevski mandat iztekel 30. novembra)  do najdlje 31. maja 1981, oziroma do izvolitve novega direktorja.
O tem priča tudi izpisek iz Temeljnega sodišča Novo mesto, ki nosi datum 18. december 1980, na njem in tudi kasneje pa še vedno uporabljajo staro ime – Komunalno stanovanjsko podjetje Krško in ne Komunalno stavbeno podjetje.
Na tretji razpis za direktorja, ki je bil objavljen v Delu 31. oktobra, sta se v roku prijavila dva kandidata: Jože Kos iz Celja, rojen 1950, diplomant višje upravne šole in leto dni mlajši Silvester Tihole, diplomirani pravnik, sodnik za prekrške iz Sevnice. Šestčlanska razpisna komisija je na dveh sejah (20. novembra in 19. decembra) preverila izpolnjevanje razpisnih pogojev in predlagala, da se za direktorja izbere Jože Kos, ker je imel več izkušenj v gospodarstvu. Zanj je potem na seji DS glasovalo 11 delegatov, le eden pa je bil proti. Tako je bil izvoljen Jože Kos, ki je prej služboval v Celju v tamkajšnjem Cestnem podjetju kot vodja kadrovske službe, še prej pa v celjski Libeli, bil pa je aktiven tudi v tamkajšnji občinski organizaciji ZSMS, član ZKJ pa je postal 1968. leta.

1981

 JOŽE KOS POSTAL DIREKTOR KOSTAKA
17. decembra 1980 je delavski svet Kostaka sprejel samoupravni sporazum o združevanju delavcev v delovni organizaciji in statut delovne organizacije. Na naslednji seji 26. decembra je delavski svet imenoval za individualni poslovodni organ Jožeta Kosa, soglasje k imenovanju je izdala tudi samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško in to 4. februarja 1981, ko je ta sklepala tudi o potrditvi samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v DO Kostak. Jože Kos je bil vpisan v register podjetij kot novi direktor 23. februarja 1981, ko je bil izbrisan tudi dotedanji v.d. IPO Đorđe Andrijašević. Jože Kos je funkcijo direktorja nastopil 2. februarja 1981. leta. Z njegovim prihodom je Branimir Vodopivc postal vodja komunale, Đorđe Andrijašević vodja gradbeništva, Roman Sotler je bil zadolžen za ceste, Peter Španovič vodja računsko-finančne službe in Alojz Kerin vodja splošno-kadrovske službe. V Kostaku je bilo v tem času okoli 180 zaposlenih.
Zaradi bolezni Andrijaševića je primopredajo ob nastopu Kosa opravil kar Branimir Vodopivc.

 NOVA VOZILA – R4
Že v letu 1980 so se odločili, da leto kasneje nabavijo še dve vozili IMV R4, vmes je pred dobavo prišlo še do podražive. Eno od katrc so kmalu poškodovali, zato so sklenili, da se da karamboliran osebni avto R4 v popravilo, preostali del sredstev odškodnine od zavarovalnice pa nameni za nabavo novega avta za potrebe INK.
V letu 1981 so sprejeli tudi sklep, da se zaradi dotrajanosti na licitaciji proda Zastava 750 z izklicno ceno 5.000,00 dinarjev in vprežni pogrebni voz po izklicni ceni 15.000,00 din. Leto kasneje so sprejeli sklep, da se nabaviti dve Zastavi 750 za črpališča Drnovo in vodovoda v Kostanjevici ter ena Zastava 101 za skupne potrebe uprave.

 25 LET KOMUNALE Z ZAMUDO
1981 leta so v Krškem proslavljali 25 let organizirane komunalne dejavnosti v krški občini. Čeprav je bila ta v resnici že dve leti starejša. Zakaj je do tega prišlo, ni nikjer navedeno, je pa očitno, da so se nekateri tega zavedali, vprašanje je le ali pred ali šele po proslavi.
Proslavo 25 letnice Kostaka, ta je bila 29. maja s pričetkom ob 11. uri, so združili s počastitvijo še dveh jubilejev: 40 letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF) in 40 letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Takrat je bilo v Kostaku, ki je deloval kot enovita organizacija, zaposlenih 230 delavcev, od katerih jih je bilo 70 na delu v jedrski elektrarni pri čiščenju na primarnih in sekundarnih objektih. Kostak je takrat deloval v štirih organizacijskih enotah: Komunala, Ceste, Gradbeništvo in obrt, Obrtni servisi ter Skupne službe.
Na proslavi v Kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem je takratni direktor Jože Kos v svojem slavnostnem govoru med drugim povedal:
»Tovarišice in tovariši!
Iz dosedanjega navajanja podatkov sledi, da smo glede na naravo dejavnosti priča mnogim organizacijskim spremembam in dokaj ekstenzivnemu zaposlovanju, kar je posledica specifičnosti del in opravil, delno pa tudi nizke akumulativnosti, kar je imelo za posledico primitivnejšo organizacijo dela, kot bi jo lahko imeli, glede na možnosti, ki jih danes ponuja trg. Ne glede na to, ne gre zanikati velikih dosežkov delavcev, ki so vlagali svoje delo v razvoj naše delovne organizacije, saj na nekaterih področjih ne zaostajamo mnogo za našimi kolegi v drugih krajih Slovenije. Res pa je, da z doseženim ne smemo biti zadovoljni, saj bi to pomenilo stagnacijo, ki pa si je prav gotovo nihče ne želi. Vendar pa mora biti vse naše prizadevanje za boljše rezultate dela izključno usmerjeno v intenzifikacijo dela, s čimer mislim na večjo produktivnost, boljšo izkoriščenost delovnega časa, večjo in višjo stopnjo mehano opremljenosti v vseh delovnih enotah, na bitko za čim nižji odstotek odsotnosti zaradi bolniškega staleža itd.«
Jože Kos je pohvalil tudi dobro raven sodelovanja s samoupravno stanovanjsko in komunalno skupnostjo, katerima je bilo podjetje pripravljeno nuditi pomoč pri pripravi predlogov za nadaljnjo komunalno izgradnjo, ki naj bi jo Kostak kot izvajalec vestno izvrševal. Po njegovih besedah je bil pomemben tudi sklep skupščine SKIS, da se upravljanje in vzdrževanje komunalnih naprav postopoma in v celoti prenese na enega upravljavca. To bi pomenilo bistveno povečanje takratnega obsega del na področju oskrbe občanov s pitno vodo. Ta nalogo je bila po njegovem pomembna tudi iz aspekta splošnega ljudskega odpora, zato bi morali čimprej najti rešitev za krški vodovod, ki je oskrboval z vodo približno 14 tisoč prebivalcev krške občine in je slonel na majavih temeljih, saj ga je ogrožal že izpad električnega toka. Zato je takratni direktor izpostavil dve prioritetni nalogi: postavitev dizel agregata in izgradnjo novega črpališča. Ob tem bi morali poskrbeti tudi za nove vodne vire na področju Senovega in Brestanice ter zgraditi vodovod na Raki, kjer je bil takratni vodovodni sistem povsem dotrajan.
Direktor je spregovoril tudi o izgradnji in vzdrževanju kanalizacijskih sistemov ter kanalščini kot pomembnem viru dohodka. Poudaril pa je tudi pomen odvoza odpadkov. »Kot komunalci imamo pomembno vlogo pri ohranjanju čistega okolja, zato planiramo, da bi morali že v tem srednjeročnem obdobju z odvozom odpadkov doseči sleherni kraj v občini. Res je, da predvsem v kmečkih naseljih ni tako imenovanih »klasičnih« smeti, brez dvoma pa je mnogo kosovnih odpadkov, ki jih iz leta v leto najdemo v večjih količinah ob gozdovih, globačah itd. Zato je nedvomno zadnji čas, da najdemo skupni jezik s komisijami za varstvo okolja v krajevnih skupnostih in očistimo svoje okolje. Da pa industriji koristne surovine ne bi končale v sanitarni deponiji, moramo najti z organizacijami za zbiranje tega materiala skupen jezik glede reciklaže odpadkov. Ker je čisto okolje odraz naše splošne zavesti, ne bi bilo odveč že v vrtcih navajati otroke k skrbi za čisto okolje, medtem ko bi nas razvajene in starejše nevzgojene občane morali k taki skrbi prisiliti strogi represivni ukrepi.«
Seveda takratni direktor ni mogel mimo družbeno priznane cene za komunalne usluge. Ta je bila po njegovem prenizka. To ugotavlja z besedami: »Nobena skrivnost ni, da smo v Krškem daleč zadaj, čeprav naši stroški niso praktično nič manjši kot drugje po Sloveniji.«
Tudi na področju gradbeništva bi lahko po njegovih besedah marsikaj naredili kvalitetnejše in hitreje ob ustreznejši opremljenosti. Morali bi izboljšati tudi kvalifikacijsko strukturo, saj je manjkalo strokovnjakov na vseh področjih. Ob tem je ugotavljal, da je delovna enota Ceste za svojo dejavnost strokovno dovolj usposobljena, morali pa bi vložiti sredstva v nabavo ustrezne najnujnejše mehanizacije.

 Dolenjski list, 4. junij 1981, (št. 23)
25 LET KOSTAK KRŠKO
Začetki Komunalno-stavbenega podjetja Kostak Krško segajo v leto 1956, ko je bila ustanovljena Komunalna uprava, katere prvo večje delo je bil zgraditev mestnega vodovoda v Krškem. V tem sklopu je bilo tudi nekaj obrtne dejavnosti, ki se je kasneje ločila, iz nje pa se je razvilo današnje SOP. V začetku je imela komunalna uprava 12 delavcev, število zaposlenih pa se je povečalo z združitvijo komunalnih dejavnosti Krškega in Senovega, ko se je ob ukinitvi malih občin ustanovil Zavod za komunalno dejavnost Krško. Leta 1972 se je zavod preimenoval v komunalno stanovanjsko podjetje Kostak Krško in se je ukvarjal z upravljanjem stanovanjskega fonda ter vzdrževanjem, adaptacijami in gradnjo stanovanj ter z opravljanjem večine komunalnih del v občini. Z ustanovitvijo stanovanjske skupnosti leta 1975 je ta prevzela upravljanje stanovanjskega fonda, delovna organizacija pa se je preimenovala v Komunalno stavbeno podjetje Kostak Krško, kateremu se je v letošnjem letu ponovno priključila cestna enota, tako da zdaj delovno organizacijo Kostak sestavljajo štiri delovne enote:
- KOMUNALA vzdržuje vodovodna omrežja, kanalizacijo, gradi komunalne objekte, opravlja smetarsko službo ter ostale komunalne dejavnosti, ki se razvijajo sorazmerno z rastjo in potrebami občine;
- GRADBENIŠTVO IN OBRT ima na skrbi vzdrževanje in revitalizacijo stanovanjskega fonda ter gradnjo manjših stanovanjskih in poslovnih objektov;
- CESTE vzdrževanje, rekonstrukcija in novogradnje cest v občini ter dela po pogodbah s krajevnimi skupnostmi in po individualnih naročilih občanov;
- SKUPNE SLUŽBE pa administrativno tehnična opravila.
Komunalno stavbeno podjetje Kostak Krško zaposluje danes 230 delavcev, od katerih jih je 70 na delu v jedrski elektrarni pri čiščenju na primarnih in sekundarnih objektih.
Ob 25-letnici obstoja delovne organizacije kolektiv Komunalno stavbenega podjetja Kostak Krško čestita vsem delovnim ljudem in občanom ter poslovnim prijateljem za praznik občine in se priporoča!
kopija originala s fotografijami

 Dolenjski list, 2. julij 1981 (št. 27)
DENAR SE VALJA V KUPIH SMETI
Kostak se zavzema za zbiranje kosovnih odpadkov, da bi prihranili surovine
Korenine Komunalnega stavbnega podjetja Krško – z eno besedo ga imenujejo Kostak – segajo v leto 1954. Srebrn jubilej so z zamudo proslavili letos. Spomnili so se hitrih razvojnih korakov in se domenili za nadaljnja pota napredka.
Danes se Kostak pojavlja kot izvajalec in vzdrževalec 178 kilometrov lokalnih cest. Nemajhno skrb povzroča vzdrževanje krškega vodovoda za 14.000 prebivalcev in vodovoda Senovo-Brestanica, ki daje vodo 4.000 ljudem. Poleg enote za ceste in komunalo imajo še tretjo enoto za gradbeništvo in obrt. Delavci so vešči visokih gradenj, izkažejo pa se tudi ob obnovi starih hiš. Razna vzdrževalna dela, kanalizacija, odvoz smeti – vse to priča, da je delo 230 delavcev (vštevši skupne službe) dokaj pestro in glede na značaj tudi stalno pod lupo kritične presoje krajanov. Verjetno podražitev vode, kanalnine in odvoza smeti (podrobnosti lahko preberete v skupščinskem DL v prejšnjem Dolenjskem listu) povprečno za 62 odstotkov ne bo minila brez razburjanja. Toda v Kostaku zatrjujejo, da se še vedno po cenah niso izenačili s številnimi podobnimi podjetji; pri vodi jim je ostal komaj kakšen dinar za razširjeno reprodukcijo, smeti pa so prinašale čisto izgubo.
»Sanitarno deponijo na Krškem polju bomo do konca uredili. Izgradili bomo garaže za kompaktor in 5 vozil, v Stari vasi načrtujemo še priročno delavnico za kleparska dela,« pripoveduje direktor Jože Kos in razgrne še željo: »V krajevnih skupnostih bi se radi povezali s komisijami za varstvo okolja. Dogovoriti se moramo za odvoz kosovnih odpadkov, da ne bi kakor povečini doslej, končali v sanitarni deponiji.
P. Perc

1982

 Dolenjski list, 1982 (št. 4)
VODA IN CESTE BODO V OSPREDJU
V krajevni skupnosti Kostanjevica bo 7. februarja referendum za samoprispevek
»Veliko smo dobili družbenih objektov, v zadnjih šestih, sedmih letih pa smo zaostali na komunalnem področju. Zato sta naš referendumski predmet zdravstvena postaja in komunalna dejavnost. To je v okviru smernic za razvoj naše krajevne skupnosti,« je dejal predsednik sveta kostanjeviške KS Jože Černoša.
Na skupščini krajevne skupnosti, združeni z delegati krajevne konference SZDL, so med uspešno opravljenimi naložbami omenili dograditev in prenovitev šole, ki je veljal okoli 60 milijonov, izgradnjo zdravstvene postaje (31,7 milijona dinarjev) in seveda novo tovarno Iskre. Pomembna pridobitev je nedvomno tudi restavracija Pod Gorjanci.
Prva komunalna naloga v letošnjem programu dela krajevne skupnosti bo ureditev zahodne veje kostanjeviškega vodovoda Grič-Vodenice-Ban. Do izvira pri Javorici bo potrebno speljati še blizu 3 kilometre voda. Dela bodo stala okrog 6 milijonov, razpoloženje krajanov, ki zdaj tudi po tri in celo štiri dneve v tednu ostajajo brez vode, bo ob končani akciji zanesljivo boljše.
S samoprispevkom bi v petih letih zbrali 6,30 milijona dinarjev, denar pa bi porabili za opremo nove zdravstvene postaje, za vodovod, ureditev mrliške vežice, telefonije in kanalizacijo.
Podaljšek kraka kanalizacije ob gorjanski cesti naj bi končali najpozneje v dveh letih, s komunalno interesno skupnostjo v Krškem pa bodo pripravili načrte za kanalizacijo na Prekopi. Načrt za mrliško vežico v Kostanjevici bo nared že letos, med najpomembnejše komunalne dejavnosti sodi gotovo vzdrževanje 28 kilometrov makadamskih vaških poti, kjer obstaja poseben problem 7 kilometrov ceste Črneča vas-Prušnja vas. Nič manj ne zaskrbljuje občinska cesta Kostanjevica-Slivje-Podbočje, ki je močno zdelana zaradi večjih prevozov ob gradnji šole v Podbočju in lesa iz Gorjancev. Ta cesta je pravzaprav edina prometna tovarna vez, kajti most v Podbočju ne prenese večjih obremenitev. Pred tremi leti je bilo vse pripravljeno za asfaltiranje ceste od kostanjeviškega gradu do Vodenic. To bi bila edina prečna vez po Gorjancih med krško in novomeško občino.«Ljudje niso zadovoljni in je danes že skoraj politični problem. 80 gospodinjstev je pripravljeno obilno pomagati, saj gre za varnost številnih otrok in vaščanov, ki se vozijo v šolo oz. na delo v dolino,« pripoveduje Jože Černoša in izraža prepričanje, da tudi tokrat združevanje sredstev in solidarnost na občinski ravni, ne bosta odpovedala. O pripravah na referendum za uvedbo samoprispevka še več prihodnjič.
P. Perc

 Dolenjski list, 1. april 1982 (št. 13)
Krške novice
SMETIŠČA SE VSAKDO OTEPA
V krajevni skupnosti Dolenja vas se ljudje že dlje časa pritožujejo zaradi sanitarne deponije, kakor strokovnjaki pravijo smetišču. Da bi s Kostakom razjasnili kar največ nesporazumov, so se domenili za nekakšen zbor vseh prizadetih krajanov v sredo, 7. aprila ob 17. uri na prizorišču, ali še bolje, žarišču vseh zapletov – ob sanitarni deponiji v Spodnjem Starem gradu. Kako »kulturen« bo ta pogovor, bomo še poročali. 

Dolenjski list, 3. junij 1982 (št. 22)
Oglas Kostak Krško (verjetno Občinski praznik)

 Dolenjski list, 24. junija 1982 (št. 25)
OGORČENI BRESTANIČANI
Kdo je kriv, da ni vode, so ogorčeno spraševali prebivalci naselij Dorc in Gorica v gornjem delu Brestanice na zboru krajanov 10. maja. V teh naseljih že nekaj let občutno primanjkuje vode, pipe pa so večji del dneva pa tudi ponoči suhe. Posledice so znane.
Razburjenje je bilo še večje, ko so krajani izvedeli, da je v Srebotnem nad Senovim dovolj vode, da »teče čez«, kot pravijo, in je le malomarnost in neodgovornost pri upravljanju in oskrbovanju vodovoda kriva, da je v Brestanici ni dovolj vode. Nekateri so povedali, da so komunalni delavci pri zajetju ob zamenjavi namestili ožje cevi, ki ne morejo požirati dovolj vode. Drugi so krivili tovarno TES, da uporablja za industrijske namene precejšen del pitne vode, tretji so spet ugotavljali, da iz dotrajane napeljave pri brestaniški železniški postaji odteka in se izgublja toliko vode, kolikor bi jo potrebovala Brestanica.
Naj gre za take ali drugačne vzroke, krajani menijo, da bi bilo mogoče z dobro voljo že zdavnaj odpraviti težave. Tako pa se stvar kljub številnim pritožbam in delegatskim vprašanjem vleče že tri leta in navzoči so menili, da je treba marsikoga poklicati na odgovor.
V.F. Brestanica

 ZAKLJUČENA OBNOVA VODOVODA BRESTANICA-SENOVO
Kostak je v letu 1982 zaključil z obnovo 1700 metrov vodovoda Brestanica – Senovo, ki ga je pred četrt stoletja položil senovški rudnik. O tem je 2. septembra tega leta v 35. številki Dolenca pisal Pavel Perc pod naslovom: »Složno zoper suhe vodovodne pipe« in dodal: »Brestaničanom, ki so ostajali brez vode, je bilo kaj malo mar, kdo je kriv za nestrokovno gradnjo tega vodovoda – ali Območna vodna skupnost Dolenjske ali Rudnik Senovo. Vodovod so obnovili z združenim vodovodnim dinarjem Kostanjevice, Krškega, Brestanice in Senovega, saj je bila naložba – 6,6 milijona dinarjev – prevelik zalogaj za enega. Podobno načelo naj bi Kostak in komunalna skupnost uporabila tudi pri drugih večjih posegih. Že za prihodnje leto naj bi bil to krški vodovod, ki ima velike rezerve vode – 150 litrov na sekundo.«

 UDARNIŠKO DO NOVEGA VODOVODA
»Okoli sto gospodinjstev v Reštanju in Šedmu bo rešenih, ko bodo marljivi vaščani končali udarniško gradnjo vodovoda od Jevše pa do Šedma in Reštanja.« Tako je zapisal Dolenjski list, 9. septembra 1982 (št. 36) in dodal, da so krajanom pri tem pomagali tudi številni Senovčani, mladinska delovna brigada in teritorialci. Rudnik je prispeval poldrugi milijon dinarjev, pričakovali pa so tudi prispevek komunalne interesne skupnosti iz Krškega, kjer so z obnovo vodovoda Senovo-Brestanica v dolžini 1700 metrov močno osušili blagajno. Nepodpisani pisec še dodaja, da bo novi vodovod črpal vodo iz treh izvirov in bo dajal dovolj vode, saj so namerili v sušnem vremenu okoli 6,2 litra vode v sekundi, sicer pa od 8 do 12 litrov. Presežek vode naj bi speljali še na Senovo.

 SMETI – ENA SAMA VELIKA IZGUBA
Pod tem naslovom je Pavel Perc v 39. številki Dolenjskega lista, ki je izšla 30. septembra 1982, spet pisal o težavah krških komunalcev. Že v podnaslovu je poudaril, da so Kostaku smeti prinesle kar 3,66 milijona dinarjev izgube. To naj bi veljalo za leto 1981, v tekočem letu pa naj bi se izguba povzpela kar na štiri milijone.
V tekstu je tudi sicer nekaj zanimivih ugotovitev.  »O tem, da je bilo zaradi sanitarne deponije v Spodnjem Starem gradu precej hude krvi, smo že nekajkrat pisali. Ob dejstvu, da delavci Kostaka večkrat niso dobro prekrili smeti z lubjem, ker tega pravzaprav ni bilo dovolj, so ga iz celuloze vozili tudi v gramoznice, je res tudi to, da so bili marsičesa krivi ljudje, ki so odnašali drva, pa še otroci so na smetišču včasih našli kaj zanimivega.
Strojnik in evidentičar, ki sta bila zaposlena na tej sanitarni deponiji, sta delo v glavnem dobro opravljala. Ponoči ob dela prostih dnevih pa so ju zamenjali varnostniki, ki so jih miličniki večkrat zalotili pri spanju.«
Da bi zmanjšali izgubo – oziroma spodrezali peruti večji izgubi, kot se je izrazil pisec, so 1. septembra ukinili varnostnika in s tem prihranili okrog milijon dinarjev in dodaja: »Direktor Jože Kos, ki mu dela precej sivih las še voda, meni, da so kontejnerji za smeti ob blokih slabo vzdrževani. Za to so sicer dolžni skrbeti hišni sveti, da pa bi svoje za lepši videz in predvsem manj smradu okoli blokov prispeval tudi Kostak, bodo v kratkem uredili pralno ploščad za pranje kontejnerjev.«
Slika JOŽE KOS in podpis: »Cena odvoza smeti ni ekonomska.«

 REFERENDUM ZA ZDRUŽITEV OBRTNIH SERVISOV
Sredi 1982. leta so v Kostaku izvedli referendum o sprejemu Samoupravnega sporazuma o združitvi delovne organizacije »Obrtni servisi« Krško p.o., ki je imel sedež na Tovarniški ulici št. 1, v Krškem v Komunalno stavbeno podjetje »Kostak« Krško. Referendum je bil 26. avgusta in na enem volišču ponovno 15. septembra. Od 233 vpisanih v volilni imenik se je tako za združitev izreklo 126 delavcev, proti pa je bilo 61 delavcev, je v zapisniku zapisala volilna komisija, ki so jo sestavljali Stane Ribič, predsednik, Sonja Avsenak, tajnik in Franc Gramc, član. Zato je na podlagi izida glasovanja komisija ugotovila, da je večina vseh zaposlenih glasovala za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi in da je bil ta sprejet, 21. oktobra pa so ga potrdili na skupni seji. Tako je DO Obrtni servisi Krško prenehala z delovanjem 31. decembra 1982 in vstopila v sestavo DO Kostak 1. januarja 1983 z vsem svojim premoženjem in zaposlenimi (10?). Kostak je svojo dejavnost še razširil na kemično čiščenje, pranje, likanje in čevljarstvo. Sodišče je spremembe vpisalo 10. maja 1983, vloga za vpis pa je na sodišče prišla 20. aprila istega leta.
Leta 1982 so na Temeljne sodišču v Novem mestu opravili tudi spremembo imena. In to 17. decembra, medtem ko je sodišče prejelo predlog za spremembo imena in dejavnosti 23. novembra istega leta. Kostak je tako tudi uradno postal Komunalno stavbeno podjetje p.o. in se organiziral v skladu z Zakonom o združenem delu. Ob tem so nekatere dejavnosti opustili, registrirali pa nekatere nove: čiščenje javnih površin, odnašanje,odlaganje in predelava odpadov kot stranske dejavnosti pa so dodali še visoke in nizke gradnje ter instalacijska in završna dela v gradbeništvu.

 KRČANI POGREŠAJO TRŽNICO
Dolenjski list pa je v svoji 42. številki 21. oktobra 1982 pisal tudi o potrebi po tržnici v Krškem. Po mnenju pisca (P. Perc) Krčani pogrešajo predvsem tržnico, kjer bi razen zelenjave in sadja lahko kupili tudi ribe. »Zanimiv, a za žepe potrošnikov nič kaj razveseljiv, je podatek, da so morali Krčani v primerjavi s potrošniki drugih trinajstih slovenskih mest odšteti največ za sveže sardele in cvetačo, v samem vrhu pa so bili še po cenah breskev, hrušk, namiznega grozdja, paradižnika in jajc. Če bi lahko kmetje iz bližnje okolice ponudili svoje pridelke na tržnici, gotovo ne bi imela korenin »zelena mafija«, ki v zasebnem kiosku vlada z visokimi cenami. Krajevna skupnost Krško in samoupravna komunalna skupnost bodo zato storili vse, da bi čimprej pričeli postopno izgradnjo tržnice. Dotlej pa naj bi vsaj na improvizirani tržnici razveselili potrošnike tudi z ribami.

 Dolenjski list, 25. november 1982 (št. 47)
POLPRIVATNI VODOVODI
V krški občini se ljudje zlasti tam, kjer je preskrba z zdravo pitno vodo neredna ali pa je sploh ni, zavzemajo, da bi poiskali vse, tudi manjše izvire. Precej teh, zatrjujejo predvsem v Brestanici, kjer je pomanjkanje vode najbolj pereče, sploh ni registriranih. To bi kazalo urediti celo z občinskim odlokom. Ponekod so velike težave s tako imenovanimi polprivatnimi vodovodi. Vaški oz. gradbeni odbori, ki se marsikje »pokrivajo«, niso zato, da bi vodovode prenesli v upravljanje na Kostaka. V Armeškem denimo, teče voda čez zajetje, v Brestanici pa ne morejo niti do teh presežkov, saj vaščani, ki sicer pravilno družbeno samozaščitno zaklepajo zajetje,  ne pustijo nikogar poleg. So tudi primeri, ko bi radi tisti, ki vode nimajo, dosegli meritve pritiska in podobno, a jim člani gradbenih oz. vaških vodovodnih odborov sploh ne dovolijo zraven. Bi odlok odpravil nesporazume in nagajanje?
P.P. (Pavel Perc)

Dolenjski list, 25. november 1982 (št. 47)
BRESTANIŠKI VODOVOD DO DNEVA REPUBLIKE?
Delavci Kostaka zamujajo z obnovo brestaniškega vodovoda, zato so največkrat brez vode predvsem krajani Dorca in Gorice. Pogodbo naj bi po novem dogovoru uresničili najpozneje do 29. novembra, seveda če ne bo spet težav »objektivne in subjektivne narave«. Te naj bi bile namreč doslej razlog za zamudo pri izvedbi naložbe, vredne 7 milijonov dinarjev.

1983

 CESTARJI K CESTNEMU PODJETJU NOVO MESTO
Na 14. seji delavskega sveta DO Kostak, ki je bila 31. marca 1983, je bil po daljši razpravi sprejet sklep, da se sprejme sporazum št. 304/1-82 o prenosu dejavnosti »Vzdrževanje lokalnih cest« v občini Krško, dogovorjenim med Cestnim podjetjem Novo mesto in Kostakom. Tako je s 1. aprilom na TOZD Vzdrževanje Krško Cestnega podjetja Novo mesto prešlo 7 delavcev. Z njimi so se prenesla tudi vsa zaščitna sredstva in priročno orodje in to brezplačno. Kostak je cestarjem predal še vozilo Zastava 850 AP, letnik 1981, tega ne brezplačno ampak po povračilu vrednosti, so še zapisali v zapisniku seje.
Sicer pa je bila enovita delovna organizacija še naprej organizirana v štirih delovnih enotah: DE Komunala, DE Gradbeništvo, DE Ceste, DE Obrtni servisi in skupne službe.

 OBČINSKI IZVRŠNI SVET O KOMUNALI
Izvršni svet SO Krško je 21. junija 1983 poglobljeno razpravljal o problematiki komunalnega gospodarstva, ko je reševal pritožbo Kostaka zoper odobrene cene s strani občinske skupščine. Zato je sklenil odobriti take cene za vodarino, kanalščino, odvoz smeti in pogrebne storitve, ki bodo poleg enostavne reprodukcije zagotavljale še razširjeno. Nove cene so stopile v veljavo 1. julija, ob tem pa je IS zadolžil Kostak in SKIS, da izdelata natančen program, kako z notranjimi ukrepi zagotoviti, da bo na koncu leta viden rezultat razširjene reprodukcije pri komunalnih storitvah, sicer bo IS primoran izpostaviti vprašanje odgovornosti in temu ustrezno ukrepati. O tej problematiki so bili občani javno in obširno obveščeni preko glasila Naš glas št. 14, 3. julija 1983.

 SEJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN KOLEGIJA
V času, ko je bil direktor Jože Kos, so se zelo temeljito in redno vodili zapisniki samoupravnih organov in tudi kolegija direktorja. Slednje je ponavadi vodil in zapiske napravil kar direktor sam. Tako v enem izmed njih, šlo je za 52. sejo kolegija, ki je bila 29. septembra 1983, zasledimo naslednji tekst: »Uvodoma je direktor seznanil člane kolegija s postopki in načinom dela pri odpravi okvar na vodovodu Brestanica, seznanil člane kolegija s širšimi družbenimi posledicami, ki so takemu delu sledile in vsebino zahtevka za ugotavljanje kršitev obveznosti proti delavcem Komunale ter izrazil željo, da se člani kolegija izjasnijo o potrebnosti oz. nepotrebnosti takšnega postopka, še posebej zaradi tega, ker je Vodopivc Branko st. bil mnenja, da se za zahtevkom skriva »obtožba za sabotažo« in s tem šikaniranje njega osebno. Vodopivc st. je v razpravi potrdil, da je takšnega mnenja, kot je navedeno zgoraj, saj se ne čuti krivega za nastalo situacijo. Povedal je tudi, da je ugotovil, da je dal nalogo za zaporo ventilov Starc Vili nekemu zidarju, da pa kasneje ni s tem seznanil vodovodne instalaterje, niti ni sam preveril, če so ventili odprti.
V razpravi, v kateri so sodelovali Junkar, Vodopivc, Španovič, Navoj, Rešek, Andrijaševič, Kostanjšek, Hrvatič, Kerin, je bilo ugotovljeno, da je v določenih segmentih odgovornost celo širša kot je navedeno v zahtevku in da je glede na družbene posledice uvedba postopka nujna. Zato je bil sprejet sklep št. 205: Uvede se postopek za ugotavljanje kršitev obveznosti proti vsem delavcem, ki so kakorkoli odgovorni za nastalo situacijo. Zahtevek se oblikuje tako, da iz njega ne bo izhajalo prejudiciranje odgovornosti. Ta se naj ugotavlja v postopku.« 

Dolenjski list, 29. september 1983 (št. 39)
ZAPRT NAPAČEN VENTIL
Brestanica – Krajani Brestanice kljub obetom, da bodo z nedavno rekonstrukcijo vodovoda dobili dovolj zdrave pitne vode, še zdaleč ne morejo biti zadovoljni z vodno oskrbo. Zlasti višje ležeči naselji Dorc in Gorica še vedno ostajata brez vode. Da bi bila jeza krajanov še večja, je zadnjič poskrbel delavec Kostaka, ki je zaprl napačni ventil ob neki okvari na vodovodu in povsem po nepotrebnem kar za tri dni vzel vodo nekaj sto krajanom Dorca. Krajani glasno sprašujejo o (ne)odgovornosti in (ne)strokovnosti delavcev krškega Kostaka, zadolženega za vzdrževanje vodovoda.

 Dolenjski list, 6. oktober 1983 (št. 40)
POTRPLJENJE IMA MEJE
Krško - Poročilo o komunalno-stanovanjskem gospodarstvu je dobro, njegova poglavitna pomanjkljivost pa je, da je le premalo nakazanih rešitev, kdaj naj kaj krajani pričakujejo. To je bilo med drugim poudarjeno na nedavni seji zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine.
Zlasti živahno so razpravljali o tem poročilu delegati brestaniške krajevne skupnosti, ki so postavili nekaj vprašanj samoupravni komunalni in stanovanjski skupnosti ter Kostaku. Kljub temu, da so bili predstavniki le-teh prisotni na seji in kljub dejstvu, da bi morda katero od vprašanj bolj spadalo na skupščino komunalne interesne skupnosti, zadovoljivih odgovorov zvečine ni bilo. Še več: na marsikatero vprašanje delegatov so odgovorni predstavniki »modro« molčali.
Brestaničani pogrešajo predvsem, da v omenjenem poročilu ni zajeta problematika enote za urejanje zemljišč. Definicija komunalno urejene parcele bi zanimala marsikoga, ki se loteva gradnje hiše, zlasti še bi morali razjasniti odgovornost prodajalca parcele do kupca, ki je poravnal vse obveznosti. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje dopustnosti in odgovornosti, da prodajajo gradbene parcele, čeprav niso povsem komunalno opremljene.
Za Brestanico je pereča predvsem oskrba z vodo, saj ostajajo brez vode navkljub nedavni obnovi vodovodnega omrežja številni krajani (zlasti Dorca in Gorice). Za pomoč oz. mnenje so zaprosili celjskega pravobranilca, ki je Brestaničanom brž pojasnil, da se na vodovod ne bi smeli priključevati novi uporabniki, dokler ni urejena oskrba krajanov z vodo. Agrokombinat pa se je, denimo, priključil brez soglasja krajevne skupnosti.
Ljudje sprašujejo ne le o odgovornosti, marveč tudi o strokovnosti delavcev Kostaka, kajti nikakršnega opravičila ni za to, da je nekaj sto Brestaničanov kar tri dni ostalo brez vode, ker je delavec Kostaka ob manjšem popravilu vodovoda zaprl napačen ventil. Še več: zakaj niso bile uporabljene cisterne, ki jih je Kostak dobil v upravljanje, če so že menili, da je napaka taka, da terja obnašanje kot v izjemnih razmerah?
P. Perc

1984

 Dolenjski list, 12. januar 1984 (št. 2)
Krške novice
ZA HITRO POPRAVILO ČEVLJEV
Kostaku bi bil še kako dobrodošel zdomec, ki bi uvozil potrebne stroje za ekspresno popravilo čevljev in izdelavo ključev, saj je povpraševanje ljudi po takšnih storitvah veliko. Poslovni prostori so zagotovljeni, manjkata torej le še oprema in denar (devize!) zanjo. Prava malenkost!?

 PRIPRAVE NA 30 LETNICO
2. februarja 1984 so se na osnovi dogovora 58. seje kolegija sestali Janez Rešek, Osnovna organizacija Zveze Komunistov,  Jože Grozina – Osnovna organizacija sindikata, Ivan Navoj – Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), Drago Hrvatič – tajnik družbeno političnih organizacij in Jože Kos – vodstvo delovne organizacije, z namenom, da pripravijo predlog programa za praznovanje 30 letnice DO. Kot je v zabeležki zapisal Kos, naj bi bila proslava 26. aprila in sicer:
9.00 otvoritev čistilnice,
10.30 koncert godbe na pihala pred DKD E. Kardelj
11.00 akademija ob 30 letnici DO v DKD E. Kardelj
13.00 tovariško srečanje – hotel Sremič
Ob tej pripisal še: »vabila, značke, nalepke, priznanja, tulci, brošura (monografija), predstavitev DO v Našem glasu« in da naj detajle definira kolegij, ki bo razpolagal tudi s podatki o finančnih možnostih za organizacijo proslave. Predlagali so, da se imenuje organizacijski odbor za pripravo in izvedbo proslave.
Kolegij je o tem predlogu razpravljal na 61. seji 21. februarja in menil, da glede na rezultat poslovanja ni ustreznih sredstev za organizacijo praznovanja, zato ne bo nobenih prireditev, razen če se delavci odpovedo denarnim bonom ob novem letu in sindikalnemu izletu.

 VISKI IN ODGOVORNOST ZA KAZEN
Na tretji seji samoupravne delavske kontrole, ki je bila 13. marca 1984 ob 13. uri so bila pod tretjo točko - razno - podane zahteve in vprašanja članov. Tako so ti ugotavljali, da je bila delovna organizacija po sodbi sodišča kaznovana z 90 tisoč dinarji zaradi kršitev predpisov o DUR. Zato so zahtevali, da se razišče, kdo je kriv za izrečeno kazen. Ugotavljali so tudi, da je izdal direktor naročilnico za nabavo čistilnih sredstev, nabavljen pa je bil viski in sicer v vrednosti cca 11.000,00 din. Zato so zahtevali, da se do naslednje seje razišče, za koga je bil viski nabavljen in ugotovi upravičenost trošenja družbenih sredstev.
Med delavci se je tudi širila informacija, da je odpisana osnovna sredstva odkupil en privatnik iz Ljubljane. Član odbora SDK (samoupravne delavske kontrole) je celo trdil, da je bil kontejner prodan za 50 tisoč din, čeprav je bil ocenjen na 200 tisoč, ker je bil opremljen še z dobrimi gumami. Prav tako se je utemeljeno sumilo, da je bil traktor s prikolico iz DE Ceste prodan privatniku, ki ga je kupil za nizko ceno, potem pa prodal delavcu v DE Ceste in pri preprodaji »zaslužil« kar precejšen znesek. Zato so se člani SDK spraševali, zakaj ni bila izvršena licitacija, na kateri bi lahko sodelovali tudi delavci Kostaka.
Podano je bilo tudi vprašanje, ali je res, da imajo v delovni organizaciji inšpekcijski pregled in pregled organov za notranje zadeve zaradi različnih nepravilnosti, ki so se dogajale v DO.

 ČUVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA
Komunala je bila vedno na očeh javnosti, očitno pa tudi organov, ki so skrbeli za red in mir. Tako je 25. junija 1984 takratni komandir Postaje milice v Krškem Miha Molan poslal Komunalnemu stavbenemu podjetje dopis, v katerim jih opozarja na nezadostno čuvanje družbenega premoženja. V obvestilu je zapisal: »Med delom na terenu smo ugotovili, da podjetje Kostak, delovna enota za ceste pri svojem delu uporablja tudi UKV zveze. Dve izmed zvez sta nameščeni tudi v motornih vozilih, ki sta v popoldanskem in nočnem času parkirani pod mostom brez nadzora. Parkirni prostor je popolnoma nezavarovan in smo na istem kraju v krajšem času beležili več kaznivih dejanj kot tudi vlomov v vozila.
Glede na to, da je parkirni prostor delovne enote za ceste primeren kraj za izvrševanje kaznivih dejanj, sama UKV zveza pa vabljiv predmet za vsakega storilca, ostaja velika možnost, da bo tudi prišlo do tatvine. Zaradi tega vas prosimo, da na primeren način zavarujete vozili z UKV zvezama, poskrbite za varovanje v nočnem času, ali pa na kak drug primeren način poskrbite, da ne bodo UKV zveze tarča storilcev kaznivih dejanj.«

 TV Ljubljana, 20. september 1984
NOVA TRŽNICA V KRŠKEM
Krško je od letošnjega poletja dalje bogatejše za pomembno pridobitev – težko pričakovano tržnico. Sodobno urejena, prostorna in zračna je prav gotovo že dala svoj pečat mestni preskrbi s hrano in marsikomu omogočila prodajo tržnih viškov hrane. Zraven sadja in zelenjave ter kmalu tudi mesa in ostalih živil so na voljo še nekatere storitve. Lična cvetličarna je dobro založena, izdelovalec ključev je v Krškem dobrodošel. Tristo kvadratnih metrov prodajnih površin pa bo v kratkem dobila tudi Tarateksova trgovina, ki se sedaj še stiska v starem delu mesta. Najbolj pa sta seveda zasedena bife in mini kazino, kar povsem jasno kaže na pomanjkljive možnosti za organizirano preživljanje prostega časa v Krškem.
Milan Jazbec

 DISCIPLINSKI POSTOPEK ZA JOŽETA KOSA
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Dušan Dornik je 26. septembra 1984 naslovil na disciplinsko komisijo Komunalno stavbenega podjetja Kostak zahtevo, da se zoper Jožeta Kosa rojenega v letu 1950, direktorja delovne organizacije začne disciplinski postopek. In to zaradi kršitev delovnih obveznosti. Navedel je, da direktor ni zagotovil redno, pravočasno in popolno obveščanje delavcev o poslovanju v obdobju januar-junij 1984, da ni dal zboru delavcev poročila in analize o izvrševanju gospodarskega plana delovne organizacije, da ni opozoril delegate delavskega sveta DO, da je delavski svet nesklepčen in da se delavci niso z osebnim izjavljanje odločili o začasni delitvi ustvarjenega dohodka. S tem je direktor storil hujšo kršitev delovnih obveznosti.
V obrazložitvi je Družbeni pravobranilec navedel, da v delovni organizaciji niso bili sklicani zbori delavcev za obravnavanje periodičnega obračuna in da je imelo podjetje od januarja do junija za dobrih šest milijonov dinarjev izgube. To naj bi štelo, da so nastale motnje v samoupravnih odnosih.  Ker je bil delavski svet na svoji šesti seji nesklepčen, so bili vsi njegovi sklepi neveljavni, je še ugotovil pravobranilec Dušan Dornik in dodal, da sta zaradi vsega tega direktor in delovna organizacija predlagana tudi sodniku za prekrške.

 VODOVODOV V RAZSULU SE OGIBAJO
To je v 45. številki Dolenjskega lista, ki je izšla 8. novembra 1984 ugotavljal Pavel Perc. V letu poprej naj bi bile v krški občini velike težave z vodo, vendar teh potem ni bilo več, najverjetneje zaradi hladnega in mokrega poletja, in varčevanja ugotavlja novinar in ob tem dodaja, da je Kostak skrbel za okoli osem tisoč odjemnih mest.
Takratni vodja enote Komunala Branko Vodopivc (nekdanji direktor) pa mu je zaupal, kaj bodo storili, da bi zagate z vodo odpravili. »Še vedno nekatera gospodinjstva nimajo vodomerov. Ta ponavadi nimajo denarja, da bi naročila izvedbo montaže vodomerov. Dostikrat smo jih kar sami montirali, ker pa stranke niso naročile dela, smo imeli velike težave. Odkar smo nadnormalno dvignili ceno pavšalne porabe, se več gospodinjstev odloča za namestitev vodomerov.«
Na vprašanje, zakaj se Kostak ne odloča za prevzem vaških vodovodov, pa je odgovoril: »Prevzeli smo vaške vodovode, denimo v Dolenji vasi in v krajevni skupnosti Kostanjevica, kjer je razmerje med stroški in inkasom za porabljeno vodo neugodno, se ne pokriva. Ob prevzemu kostanjeviškega vodovoda smo vedeli za nekatere njegove pomanjkljivosti, kljub temu se stroški odprave napak bremenili nas. Ne odklanjamo prevzema drugih vodovodov, vendar zahtevamo obojestransko spoštovanje zakona o vodah. Poslej zahtevamo, da morajo biti vodovodi tehnično popolnoma v redu. Zakaj? Po izjavah uporabnikov je gorjanski vodovod v osmih letih po seštevku vseh obratovalnih dni obratoval manj kot pol leta. Če tak vodovod prevzamemo mi, smo dolžni zagotoviti neprekinjeno oskrbo. Pri tem vodovodu so dolgovali precej denarja Elektru za dobavljeno energijo, zato so jim celo za teden dni odklopili elektriko…«
In zakaj po njegovem niso hoteli prevzeti raškega vodovoda? »Krajevna skupnost Raka se oskrbuje v glavnem z vodo iz dveh vodovodov. Stari vodovod, ki je še iz prve svetovne vojne in je menda prvi vodovod v Posavju in na Dolenjskem, je v razsulu. Voda je popolnoma oporečna, uporabljajo pa jo še na Dolgi Raki in delu Rake. Ta vodovod nam krajevna skupnost vztrajno ponuja v upravljanje, ne pa tudi novejšega. Tega (Celine – Zabukovje - Zaloke) smo naredili delavci Kostaka. Ta voda je manj oporečna. Vodovod je še dober, zajema predvsem uporabnike, do katerih pride po naravnem padcu, dobršen del pa jo dobi preko črpalnih naprav. Sega celo v sevniško občino. Raziskali smo rezervne vire raškega področja, toda primerne vode tam ni.« Tako je svoje pojasnila strnil vodja Kostakove Komunale Branko Vodopivc.

 Dolenjski list, 13. december 1984 (št. 50)
Krške novice
ZAOSTAJANJE CEN?
Pri Kostaku so pred poldrugim mesecem zvišali cene komunalnih storitev. Komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj je pač ugotovil, da te cene v krški občini znatno zaostajajo za cenami teh storitev v drugih občinah. Občinski izvršni svet je sprejel višje cene za vodarino, kanalščino in odvoz smeti tudi z obrazložitvijo, da je bilo te cene nujno sprejeti, saj je bilo za ekonomsko ceno že prej dogovorjeno, s socialnimi cenami tega področja ni več mogoče obvladovati. Ljudje so se že kar navadili na podobne razlage, bojijo pa se, da bi po dolgih letih obetov zaživele še ekonomske stanarine. Zakaj neki ponekod toliko odlašanja, drugod pa toliko odločnosti?

 TRŽNICA IN OBRTNI SERVISI
Konec leta 1984 je novozgrajeno tržnico na Vidmu, za SKIS jo je gradil SGP Pionir, prevzel v upravljanje Kostak. Na njej so imeli (za)kupljene lokale: tov. Zorko, Kos, Černelič, Karimani, Tratnik, Mlakar, Agrokombinat, Medex, Tarateks, Agraria, Gavrilovič in Koka. Z njimi je bil sklenjen samoupravni sporazum o poslovnem redu in pokrivanju skupnih stroškov obratovanja tržnice.
Vse leto pa so se vlekle težave pri gradnji prostorov za Obrtni servis na Vidmu, katerega investitor in izvajalec je bil Kostak. Prišlo je do spremembe projekta, potem selitve, dodatnih del, povzročitve škode na objektu Blaževič, zato so morali plačati odškodnino in škodo odpraviti. Zato so ugotovili, da takšnega bremena firma ne zmore sama in je naslovila zaprosilo na Sklad skupnih rezerv Skupščine občine Krško za dodatna sredstva za izgradnjo in dokončanje obrtnih servisov.

 UKREPI OB IZLITJU KURILNEGA OLJE
V soboto, 17. novembra 1984 se je približno ob tretji uri zjutraj na ožjem območju varstvenega pasu črpališča Beli Breg prevrnil tovornjak-cisterna s prikolico, katero je upravljal voznik Franc Cvetko iz Brežic in je bila last Mirka Kovačiča iz Trebnjega. Na osnovi prevoznice se je ocenilo, da je v zemljo steklo okoli 38 tisoč litrov kurilnega olja. Zaradi nevarnosti onesnaženja pitne vode za 18 tisoč prebivalcev je na nivoju družbeno-politične skupnosti stekla akcija sanacije, saj je bilo ocenjeno, da so razmere izredne, zato je akcijo po sklepu IS SO Krško vodil občinski štab za civilno zaščito.
V akciji so sodelovali tudi delavci Kostaka, o čemer priča tudi obsežno poročilo o vseh aktivnostih, za vse dni od 17. do 22. novembra in to po urah natančno. V tej akciji so Kostakovi delavci s svojimi podizvajalci opravili štiri osnovne naloge: demontažo črpalke iz črpališča Drnovo in njeno montažo v črpališče Brege, povezavo cevovoda v nasipu NEK, sodelovali pri izkopu in odvozu napojene zemlje in sodelovali s pripadniki poklicne gasilske brigade Krško in prostovoljci pri preskrbi občanov s pitno vodo. Skupno je bilo v tej akciji opravljeno 1669 ur, od tega 1299 nadur. Sodelovanje z občinskim štabom je bilo zadovoljivo, če upoštevamo nekaj manjših nesporazumov pri usklajevanju nalog, zadanih od strani občinskega štaba. To je med drugim zapisala takratna predsednica komiteja za SLO (Splošni ljudski odpor) in DSZ (Družbeno samozaščito) DO Kostak  Marija Umek.
Cisterna z gorivom – izjava Peter Levičar 

Dolenjski list, 6. december 1984 (št. 49)
Krške novice
SEJEM BIL JE ŽIV…
Smučarski sejem, ki sta ga pripravila krški smučarski klub in Kostak na novi krški tržnici, je uspel. Zadovoljnih je bilo nekaj sto kupcev in prodajalcev smučarske opreme. Podjetnih gostincev in kibicev, ki tako in tako niso prišli zavoljo kupčije, marveč zato, da bi kakšno »razdrli« v prijetni družbi. Kislih obrazov pa so ostali krški trgovci, saj Preskrba in smučarski klub nista našla skupnega jezika; pri Preskrbi pravijo, da so predstavniki kluba zahtevali precej milijončkov za to, da bi spet organizirali sejem pri Nakupovalnem centru, vendar niso hoteli popustiti. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima! Sladko se namreč smejejo brežiški trgovci, saj niti ni bilo potrebno, da bi se pojavili v vlogi trojanskega konja. Krčani so jih kar sami povabili…

 Dolenjski list, 13. december 1984 (št. 50)
Krške novice
DRAGI LOKALI
Na lepi in sodobni tržnici so že vidni nekateri rezultat »kakovostnih« Pionirjevih del. Pri enem lokalu so morali pomagati preluknjani strehi kar z vedrom in te dni navijajo bolj za zimo brez padavin kot pa za Križaja, Franka in druge reprezentante. Vsi so vsaj malo jezni, ker jim Kostak nikakor ne preneha pošiljati novih računov; nekatere visoke številke že celo tako motijo, da razmišljajo o prodaji drago plačanega lokala.

 TOPLA VODA
Gasilci krške poklicne gasilske enote so prejšnji teden s posebno kemikalijo in tudi samo z vročo vodo spirali pobočje pri Belem bregu, kjer se je prejšnji mesec nevestni voznik prevrnil s cisterno s prikolico z 38.000 litri nafte in nato pobegnil. Ko bi se šofer vsaj malo zavedal, kolikšne skrbi in stroške bo povzročil s skoraj deveturnim odlašanjem, preden se je oglasil na milici, bi se verjetno sam kaznoval, denimo vsaj z enoletnim umivanjem – le z mrzlo vodo…

 IZBOLJŠANJE POGOJEV DELA
V času, ko sem bil direktor Kostaka, smo veliko dela opravili na področju priprave splošnih aktov. Postavili smo koncept razvoja firme v smeri lastne mehano opremljenosti, izboljšanja pogojev dela, prevzemali smo tudi vaške vodovode, po dogovoru z občino smo prevzeli delovno enoto »Čistilni servis«, ki se je kasneje izločila iz podjetja in danes posluje kot samostojno podjetje.
Ko sem vodil podjetje je bilo zaposlenih okoli 22o delavcev. Največ na čistilnih delih v  nuklearki. Opravljali pa smo tudi vse komunalne dejavnosti: vodooskrbo, kanalizacijo, odvajanje odpadnih vod, odvoz odpadkov iz gospodinjstev in industrije, le te pa smo odlagali na deponijo v Spodnjem Starem gradu. V tem času smo na našo deponijo začeli prevzemati tudi odpadke iz občine Sevnica. Delovna enota Ceste je vzdrževala lokalne in komunalne ceste. Ukvarjali smo se tudi z nizkimi gradnjami, usposobili pa smo se tudi za visoke gradnje, predvsem za gradnjo objektov P+4. V osemdesetih letih je bila namreč stanovanjska gradnja v razcvetu.
Jože Kos 1981-1985

Na vrh strani

1985-1993      Ukrep družbenega varstva in reorganizacija

 Na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja je Skupščina občine Krško po obravnavi v vseh treh zborih 25. aprila 1985 na seji Zbora združenega dela sprejela sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Komunalno stavbeno podjetje Kostak. In to zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih, ker je podjetje zaključilo poslovno leto z motnjami, ni sprejelo sanacijskih ukrepov in ker je 13. marca potekel rok za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o komunalnih dejavnostih, kar v podjetju niso izpeljali. S tem je občinska skupščina razrešila vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa Branimirja Vodopivca, razpustila delavski svet in imenovala začasni kolegijski organ, ki ga je vodil Niko Žibret, v njem pa sta bila še Silvan Mozer in Janez Kalan.
Začasni ukrep je bil uveden za leto dni. V tem času so uredili finančno poslovanje in izpeljali vrsto ukrepov. 13. marca 1986 je bil izveden referendum o reorganizaciji v dve temeljni organizaciji združenega dela: TOZD Komunalne storitve, TOZD Gradbene in obrtne storitve in delovno skupnost skupnih služb (DSSS), sprejeta pa je bila tudi odločitev za selitev vseh dejavnosti na eno lokacijo v Žlapovec. Tega leta je Kostak prejel plaketo Civilne zaščite, ki jo je podelil Zvezni izvršni svet. Plaketo in listino je podpisal takratni predsednik ZIS Branko Mikulić. Novi v.d. in kasneje direktor podjetja pa je postal Roman Sotler.
1989. je prišlo zaradi daljšega  in obilnejšega deževja do onesnaženja pitne vode z nitrati na širšem Krškem polju. To je ugotovil Zavod za socialno medicino in higieno iz Novega mesta. Zato so se v Kostaku lotili saniranja divjih odlagališč, ki jih je bilo v okolici obeh črpališč na Drnovem in Bregah kar osem, občanom so dovažali pitno vodo, občina pa je začela izvajati strožje ukrepe za zaščito podtalnice.
Konec 1990. je vodstvo podjetja prevzela direktorica Silvana Mozer. Med deset dnevno vojno za osamosvojitev Slovenije so bili s svojo mehanizacijo aktivni tudi delavci Kostaka. Potem so začeli z nabavo novih strojev in mehanizacije ter s pripravami na sodobnejše zbiranje odpadkov in predvideno privatizacijo. V letu 1993 je bilo v Kostaku že 260 zaposlenih.
nov logotip podjetja (dosedanji)

 1985

 PREDLOGI ZA REORGANIZACIJO
Na 76. seji kolegija, najverjetneje zadnja seja (bila je januarja), ki jo je vodil takratni direktor Jože Kos, jih je le ta seznanil z izhodišči in predlogi za reorganizacijo komunalne dejavnosti v občini Krško, ki jo je posredoval v razpravo občinski izvršni svet. Vodopivc je v razpravi poudaril, da ta izhodišča prinašajo tisto, kar so v delovni organizaciji pred leti že hoteli izpeljati, vendar takrat niso uspeli zaradi velikih »apetitov« SKIS-a po denarju. Govoril je tudi o organiziranosti in menil, da bodo morali biti žiro računi tozdov popolnoma ločeni in izrazil sum, da se ima namen strahovito ojačati skupne službe.
Kolegij je sprejel sklep, da predlog reorganizacije ustreza potrebam in interesom Kostaka v makro smislu, s tem, da se izvršijo še določene spremembe na mikro nivoju. Zato so tudi predlagali, da da izvršni odbor sindikata delavcem pobudo o razdružitvi delovne organizacije v delovno organizacijo s temeljnima organizacijama v smislu pripravljenega predloga in zato skliče sejo OO sindikata in zbore delavcev.

 Dolenjski list, 24. januarja 1985 (št. 4)
ZASNEŽENI SMETNJAKI
Krško – Smetarska služba krškega Kostaka je imela v teh dneh obilo težav, ker se delavci niso mogli dokopati do smetnjakov pod kupi snega. Pravijo, da ni dolžnost smetarjev, da odstranjujejo sneg z zasneženih smetnjakov, a čeprav bi hoteli, tega nekaj delavcev ne bi zmoglo. Zato prosijo lastnike smetnjakov, da jih očistijo oziroma odstranijo sneg iz njihove okolice, sicer smetnjakov pač ne bodo praznili.

 Dolenjski list, 31. januarja 1985 (št. 5)
KONEC ZIMSKEGA SPANJA KOMUNALE
Kostak in SKIS nič naredila za reorganizacijo komunalne dejavnosti
Krško – »Če stvari še naprej ne bodo tekle, ne bodo speljane, smo predlagali občinskemu izvršnemu svetu, naj poseže tudi po ukrepu družbenega varstva,« je povedal predsednik občinskega komiteja ZK Herman Pregl, ko je člane predsedstva občinske konference Socialistične zveze v Krškem 22. januarja seznanjal z razpravo na razširjeni seji predsedstva OK ZK o reorganizaciji komunalne dejavnosti v občini.
Komunisti so izrekli zelo ostro kritiko Kostaku in strokovni službi samoupravne komunalne interesne skupnosti (SKIS), ki bi morali skrbeti za spremembe in uskladitev oz. reorganizacijo skladno z zakonom, dogovorom in naposled tudi občinskim odlokom, a niso ničesar storili. Resda je bilo slišati veliko bojazni, češ da skoncentrirana dejavnost pri Kostaku ne obeta nič dobrega glede na slabe izkušnje iz preteklosti. Toda šele ob ponujeni zasnovi preobrazbe, ki jo je vestno pripravil poseben odbor pri občinskem izvršnem svetu, so se začele stvari premikati iz mrtvila. V kratkem rečeno: od Kostaka naj bi ostalo le še ime (nekateri predlagajo, da bi še tega spremenili, ker ima slab prizvok!), nastala naj bi kadrovsko in organizacijsko močna delovna organizacija z dvema tozdoma in delovno skupnostjo skupnih služb.
Del strokovnih služb SKIS bi se le prenesel na izvajalca, ta pa bi prevzel naloge enostavne in razširjene reprodukcije. Pri zdajšnji delitvi dela na razširjeno in enostavno reprodukcijo v komunalnem gospodarstvu namreč ni ustreznih rezultatov, ker izvajalec komunalnih storitev oz. enostavne reprodukcije nima pravega vpliva na oblikovanje politike izvajanja razširjene reprodukcije, po drugi plati pa je samoupravno dogovarjanje v SIS materialne proizvodnje zaradi tehnomenedžerskih opravil v drugem planu, kar nikakor ni sprejemljivo.
Pavel Perc

Ker se družbeni interes ne pokriva vedno z ekonomskimi zakonitostmi, bi bilo le treba poskrbeti, da se v kolektivu, ki bi razpolagal z okrog 100 starimi milijardami, ne bi vzbudili nevarni upi, da se je politika prenesla tja, kamor ne spada. Ta bi seveda morala biti predvsem v močni skupščini in samoupravni telesih interesne skupnosti. Kostak in SKIS morata takoj izdelati temeljit akcijski program, pri pripravi aktov za reorganizacijo pa naj bi jima pomagal tudi odbor izvršnega sveta. Toda tudi največji optimisti dvomijo, da bo v zakonitem roku (do 13. marca) vse nared.

 JOŽE KOS ODŠEL – BRANIMIR VODOPIVC V.D.
Kljub temu, da je direktorju Jožetu Kosu potekel štiriletni mandat šele februarja 1985, se je zaradi nesoglasij z nekaterimi v podjetju in zaradi hotenj nekaterih iz občinske oblasti, da ga odstranijo, že pred tem odločil, da ne bo več kandidiral za direktorja. Tako si je iskal novo službo. Na Kostaku je bil do 31. januarja, 1. februarja 1985 pa je začel delati na krški občini kot referent za premoženjsko stavbne zadeve, kjer je kasneje celo pripravil vse za ustanovitev Sklada stavbnih zemljišč. Svoj odhod je obrazložil tudi v povzetku svojega mandata, ko je zapisal: »V realizacijo ciljev je bilo vloženega mnogo truda. Konec koncev so bili vidni tudi rezultati. Vse preveč pa je bilo notranjih podtikanj in nagajanj, zato sem se po izteku dobe, za katero sem bil imenovan, raje umaknil z notranjim zadovoljstvom nad doseženim in obogaten za mnoge izkušnje in mnoga dobra znanstva z nekdanjimi konstruktivnimi sodelavci.«
Po njegovem odhodu je postal vršilec dolžnosti direktorja ponovno Branimir Vodopivc, vse do uvedbe začasnih ukrepov družbenega varstva. Vodopivca je delavski svet imenoval za v.d.-ja 28. januarja 1985 in je to bil od 1. februarja do 25. aprila.

 KOS – ZA UKREP SE NE ČUTIM ODGOVORNEGA
V času mojega mandata sem si kot direktor vseskozi prizadeval, da vzpostavim korektno poslovno sodelovanje s predstavniki občine, posebej s samoupravno komunalno interesno skupnostjo, ki je takrat imela funkcijo načrtovalca razvoja. Menim, da smo zelo dobro sodelovali.
Tudi v kolektivu me je pretežni del zaposlenih dobro sprejel in smo dobro sodelovali. Bili pa so tudi nekateri, ki so imeli drugačne poglede glede razvoja in organizacije. V delu vodilne strukture Kostaka nisem imel popolne podpore, zato se tudi nisem ponovno prijavil na razpis za direktorja. Želel sem namreč vzpostaviti večji vpliv neposrednega dela pri nagrajevanju, ki naj bi imel za posledico večjo angažiranost v proizvodnji ter nalog delovodij pri spremljanju normiranega dela, kjer pa se je marsikdaj zataknilo. Tak način so mnogi sprejeli, zato so bili tudi vidni rezultati pri nagrajevanju in pri sami organizaciji dela.
Ob koncu mandata smo pripravili vse akte za reorganizacijo delovne enote. Kljub temu, zaradi notranjih nasprotovanj med vodilnim kadrom, reorganizacija ni bila do konca izpeljana. Glede ukrepa družbenega varstva se ne čutim odgovornega, niti zaslužnega zanj. Vsa leta mojega vodenja smo poslovali solidno, s primerljivimi rezultati in uresničili večino organizacijsko tehnoloških ciljev, ki smo si jih zastavili.
Če ne bi bilo tako, bi bili ukrepi sprejeti že prej.
Jože Kos 1981-1985

 NAŠ GLAS O KOMUNALI
Naš glas – skupne delegatske informacije občine Krško je v svoji prvi številki, ki je izšla 7. februarja 1985 objavil oceno poslovanja Samoupravnih interesnih skupnosti proračunske porabe in samoupravnih  skladov v občini Krško v letu 1984 in osnutke programov za leto 1985. Med njimi sta bili tudi Samoupravna stanovanjska skupnost in Samoupravna komunalna interesna skupnost (SKIS), ki sta usmerjali komunalno in stanovanjsko dejavnost v krški občini. Iz gradiva je razvidno, da je bilo v letu 1984 zgrajenih 64 stanovanj v Krškem in 24 stanovanj na Senovem, za 1985. leto pa je bilo načrtovano še 16 stanovanj v Krškem, 10 stanovanj in zaklonišče za 50 oseb v Kostanjevici ter dva stanovanjska objekta z 51 stanovanji, kotlovnico in zakloniščem na Senovem. Družbeni plan stanovanjske gradnje 1981-1985, ki je predvideval izgradnjo 400 stanovanj, oziroma 80 letno, bi bil s tem realiziran skoraj v celoti, saj bi to leto skupno zgradili 77 stanovanj.
Samoupravna komunalna interesna skupnost je poročala, da je bilo v letu 1984 v Stari vasi dokončano črpališče za prečrpavanje fekalij, ki je stalo skoraj 1,3 milijona dinarjev, naročena je bila študija za centralno čistilno napravo v Krškem, VGP Novo mesto pa je začel z deli na kanalizaciji od Leskovca proti Venišam v skupni dolžini 1180 metrov, da bi zaščitili podtalnico na Krškem polju. V tem letu je bil dokončan tudi vodovod Brege v dolžini 1800 metrov, ki pa še nima črpalke, izdelana pa je bila tudi tehnična dokumentacija za vodovod Leskovec – Gmajna in Dolenji Leskovec – Brestanica. V osnutku programa za leto 1985 je bilo predlagano povečanje prispevne stopnje za 0,5%, pa še to naj bi zadostovalo zgolj za nujna dela za sanacijo stanja. Podana je tudi ugotovitev, da bo glede na kritično stanje komunalnih objektov v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebno združiti več sredstev za komunalno dejavnost. Še posebej, ker so vodovodi v večini krajevnih skupnosti v zelo slabem stanju. Izpostavljeni so naslednji: Podbočje, Raka, Koprivnica, Veliki Trn, Gora, Zdole, Rožno – Presladol. V tej številki Našega glasu je bil objavljen tudi osnutek Aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SKIS občine Krško za obdobje 1981-1985, ki v svojem 6. členu predvideva, da bodo podpisniki v letu 1985  združevali sredstva v višini 1,5% od bruto osebnih dohodkov, ki so namenjeni za financiranje komunalnih naprav v krajevnih skupnostih, krajevnih poti ter za rekonstrukcijo in vzdrževanje vodovodov.

 ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI 1986-2000
V posebni izdaji Našega glasa, izšla je 25. februarja istega leta, pa je bila objavljena analiza dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih možnosti občine Krško. V njej je zapisano, da so kanalizacijo gradili tam, kjer je bilo možno pridobiti potrebna soglasja pristojnih organov, organizacij in inšpekcij. Gradili so glavne kanalske kolektorje, gradnjo uličnih kanalov pa so zaradi pomanjkanja denarja prepustili krajevnim skupnostim oziroma gradbenim odborom. Omenja se gradnja kanalizacije v Venišah, sicer pa se drugod odpadne vode stekajo v odprte vodotoke ali preko greznice v ponikalnice.
Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči pri samoupravni komunalni interesni skupnosti je v letih 1981-1985 pridobila 19,47 ha ter oddala 17,79 ha opremljenih stavbnih zemljišč. In sicer:
1. za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v Podbočju, na Senovem, v Krškem in v Kostanjevici,
2. za usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo,
3. za gospodarsko izgradnjo,
4. za gradnjo komunalnih objektov.
Pri tem so imeli veliko težav zaradi neizdelanih oziroma nesprejetih zazidalnih načrtov, premajhnega interesa za gradnjo vrstnih oz. atrijskih hiš, pomanjkanja lokacij za individualno gradnjo, kmetijskih zemljišč ter nesprejetih odlokih za razlastitev zemljišč. Zemljišča tudi niso bila dosledno pridobljena in komunalno opremljena.
V projekciji razvoja analiza ugotavlja, da bo na področju oskrbe z vodo potrebno težišče dejavnosti dolgoročno usmeriti v racionalizacijo in konsolidacijo izgrajenih vodooskrbnih sistemov in zagotavljanje bolj kakovostne in varne oskrbe prebivalstva. Zato je potrebno povečati varnost izkoriščenih virov pitne vode v kakovostnem in količinskem pogledu. Kvaliteto vodne oskrbe na ruralnih področjih bi izboljšali predvsem tako, da bi upravljalske in obratovalne funkcije z vaškimi vodovodi prevzela usposobljena komunalna organizacija. Pri kanalizaciji naj bi se razvojna politika usmerila na urbana področja, kjer odsotnost zanesljivega odvajanja odpadnih vod predstavlja veliko in stalno nevarnost za onesnaženje podtalnice in drugih vodnih virov.

 SKLEP O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA
Skupščina občine Krško je na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško na podlagi 9. člena zakona o sprejemanju ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80), na podlagi 617, 622, 631 in 633 čl. Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/75) ter na podlagi 148. in 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/82), po obravnavi v vseh treh zborih Skupščine občine Krško, dne 25.4.1985, na seji zbora združenega dela sprejela

SKLEP

O začasnih ukrepih družbenega varstva v DO Komunalno-stavbeno podjetje »KOSTAK » Krško
1.skupščina občine Krško nastopa zaradi ugotovljenih bistvenih motenj v samoupravnih odnosih (čl. 619/I-točka 1 in 9 ter člena 152/III istega zakona) v DO Komunalno stavbeno podjetje »KOSTAK« Krško, z začasnim ukrepom družbenega varstva.
2.na podlagi teh ugotovitev izreka Skupščine občine Krško naslednje ukrepe družbenega varstva:
a)     odstavi vršilca dolžnosti individualnega poslovnega organa DO, BRANKA  VODOPIVCA;
b)     razpusti Delavski svet DO;
c)      začasno omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede odločanja v disciplinskih postopkih na I. in II. stopnji;
d)     začasno omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede sprejemanja novih delavcev v delovno razmerje in razporejanje delavcev na dela in naloge;
e)     imenuje začasni kolegijski organ.
3.Začasni kolegijski organ DO Kostak šteje tri člane in se vanj imenujejo:
-         za predsednika - NIKO ŽIBRET, podpredsednik IS SO Krško,
-         za člana - SILVAN MOZER, član IS SO Krško,
-         za člana - JANEZ KALAN, zaposlen v strokovni službi SKIS občine Krško.
4.Skupščina občine Krško prenaša na začasni kolegijski organ začasno uresničevanje omejenih samoupravnih pravic. Poleg poslovnih funkcij opravlja do izvolitve novega delavskega sveta zadeve iz njegove pristojnosti. Začasni kolegijski organ hkrati prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovnega organa, ki jih ima le-ta po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih DO.
Začasni kolegijski organ mora v roku enega meseca izdelati program izvajanja začasnih ukrepov, ki naj do njihovega konca zagotovijo v DO uresničitev zakonskih predpisov, samoupravnih odnosov in samoupravnih pravic ter odpravo drugih ugotovljenih motenj, da bi tako zavarovali družbene interese in lastnino.
Začasni kolegijski organ poroča o svojem delu in stanju samoupravnih odnosov vsak mesec IS SO Krško.
5.predsednik začasnega kolegijskega organa zastopa in predstavlja delovno organizacijo.
6.začasni kolegijski organ mora zagotoviti:
-da bo najkasneje v 6 mesecih po izrečenem ukrepu družbenega varstva objavljen razpis volitev za člane novega delovnega sveta;
-da bo pravočasno objavljen razpis za novega individualnega poslovodnega organa.
7.Stroške, ki bodo nastali po tem SKLEPU zaradi uvedbe začasnega ukrepa družbenega varstva, nosi DO »KOSTAK«.
Predsednik in člana začasnega kolegijskega organa prejemajo osebne dohodke še naprej tam, kjer sicer združujejo svoje delo, DO »KOSTAK« pa jim za delo v začasnem kolegijskem organu  zagotavlja mesečno nagrado, ki znaša za predsednika 30.000,00 ter za vsakega člana po 20.000,00 din z valorizacijo po družbenem dogovoru za voljene in imenovane.
8.Začasni ukrep družbenega varstva se izreče za dobo 1 leta. Imenovanje začasnega kolegijskega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. Ta sklep začne veljati takoj, je dokončen in izvršljiv. Objavi se v Skupščinskem Dolenjskem listu.

OBRAZLOŽITEV

Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško je opirajoč se na lastne ugotovitve IS SO Krško ter SDK podružnica Krško, z dopisom Skupščini občine Krško dne 10.4.1985, predlagal sprejem ukrepa družbenega varstva v DO »KOSTAK« Krško, z naslednjo obrazložitvijo:
13.3.1985 je potekel rok za uskladitev samoupravnih splošnih aktov DO KOSTAK z zakonom o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), po katerem bi morali urediti tudi svojo organiziranost in poslovanje, česar doslej še niso storili in so tako nastale motnje v samoupravnih odnosih.
V.d. individualnega poslovnega organa ni poskrbel za pravočasno pripravo in predložitev predloga letnega plana DO za leto 1985 Delavskemu svetu (člen 151 in 152 statuta DO) in tako bistveno kršil samoupravne pravice  delavcev. Enako so zamujali tudi pri sprejemanju planov za 1984 in 1983 leto, s čimer je DO oškodovala družbene interese (člen 620/I-točka 1 zakona o združenem delu).
V DO KOSTAK nimajo sprejetih vseh planskih aktov, že sprejete pa po njihovi vsebini ne moremo šteti za planske dokumente (po naročilih republiškega zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS). Tudi to pomeni bistveno kršenje samoupravnih pravic delavcev, zaradi česar so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, za kar je odgovoren v.d. individualnega poslovnega organa, ki ni upravljal zadev iz svojega delovnega področja (člen 619/I-točka 9). Po zaključnem računu za 1983. leto DO KOSTAK ni oblikovala sredstev za poslovni sklad, zato ji je komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva Skupščine občine Krško v aprilu 1984 naročil, da s posebnim programom ukrepov odpravi motnje, ki so bile vzrok temu. To zahtevo je v celoti podprl tudi izvršni svet, vendar v DO predsanacijskega programa niso sprejeli. V oktobru 1984 je Družbeni pravobranilec samoupravljanja in sklepa o programu ukrepov, ki bodo odpravili vzroke za izgubo v prvem polletju istega leta oz. odpravili vzroke za motnje v poslovanju. Hkrati je bil pobudnik za postopek, s katerim bi Delavski svet dopolnil samoupravni splošni akt, v katerem mora po členu 152 Zakona o združenem delu določiti taka merila, da bo možno tekoče spremljati poslovanje in bodo pravočasno pokazala, kdaj nastopijo motnje v poslovanju. Delavski svet je pobude sprejel, sprejeti program pa po vsebini in v smislu zakonskih določil, ne moremo smatrati za program ukrepov, s katerimi bi odpravili vzroke za izgubo, oz. za motnje v poslovanju. To dokazujejo tudi poslovni rezultati za leto 1984, ko je DO uspelo ustvariti le toliko čistega dohodka, da je z njim pokrila akontacije OD delavcev in nekaj denarja razporedila v rezervi sklad (niti 4% čistega dohodka, kot je to obvezno). Ob ugotovitvi, da v DO nalog iz pobude Družbenega pravobranilca samoupravljanja niso uresničili, so hudi oškodovali družbene interese (po členu 620/I-točka 9 in členu 152/III Zakona o združenem delu).
Ob pregledu finančnega poslovanja DO KOSTAK, ki ga je opravila SDK-podružnica Krško v novembru in decembru 1984, je le-ta ugotovila vrsto nepravilnosti, katerih vzrok je tudi slaba strokovnost odgovornih delavcev in služb. Kljub izjavam vodilnih delavcev, da so ugotovljene nepravilnosti v glavnem odpravili, meni Družbeni pravobranilec samoupravljanja, da temu ni tako (primer izplačevanja »posebnih dnevnic«).
Delavski svet DO KOSTAK bi moral po določilih DO (člen 45) šteti 9 članov, a so jih vanj izvolili in tako ni pravno-veljavno. Poleg tega je delavski svet sprejel v preteklosti vrsto nezakonitih sklepov, ki jih individualni poslovni organ DO ni razveljavil in tako ni postopal v skladu z zakoni (npr.: razpisni postopek za IPO, zaposlovanje dijakov in študentov, odvzem pooblastil IPO itd.).
Nekateri temeljni samoupravni splošni akti DO KOSTAK še vedno niso usklajeni s pozitivno zakonodajo (statut, SAS o združevanju dela delavcev, Pravilnik o ugotavljanju in razporejanju dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo), oz. s kasneje sprejetimi zakonskimi predpisi (npr.: Zakon o komunalnih dejavnostih, DD o natančnejši razčlenitvi meril za organiziranje komunalnih OZD, branžni sporazum, zakon o razširjeni reprodukciji in minulem letu itd.). Tako stanje na področju samoupravne normative predstavlja bistveno motnjo (člen 619/I-točka 5 zakona o združenem delu).
Ker je DO KOSTAK v nezavidljivem ekonomsko-gospodarskem položaju, je neodgovorno, da delavski svet na zahtevo IS Skupščine občine Krško, oz. Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ni sprejel predsanacijskega programa, enako neodgovorna pa je bila zavrnitev, da po zakonu prerazporedi delovni čas v DE gradbeništvo. Opisana ravnanja pomenijo bistveno motnjo v samoupravnih odnosih (člen 619/I-točka 9 Zakona o združenem delu).Predlog za sprejem ukrepa družbenega varstva v DO KOSTAK je s posredovano obrazložitvijo na svoji seji, ki je bila 11.4.1985 in so ji prisostvovali tudi predstavniki DPO občine Krško. Ob tem, da na predlagani ukrep družbenega varstva ni imel pripomb in jih je zato v celoti podprl, je IS izpostavil še svoje dodatne ugotovitve in razlage:
Neustrezna organiziranost DO KOSTAK, slaba kadrovska zasedba, nestrokovna in neučinkovita organiziranost strokovnih služb so vzroki za že dalj časa trajajoče motnje v njenem poslovanju, še posebej pa že nekaj let perečo problematiko izvajanja komunalnih uslug, po obsegu in njihovi kakovosti. Slednje je po našem mnenju tudi posledica tega, da je bila v okviru plansko-analitskih nalog politika komunalnega gospodarstva zanemarjena, zanemarjali pa so tudi delo pri pripravah osnov za doseganje ekonomske cene posameznih dejavnosti.
DO KOSTAK je kljub temu, da kadrovsko in tehnično ni bila dovolj usposobljena, svojo dejavnost razširila še na gradbeništvo in je v tem okviru prevzemala tudi novogradnje, čeprav so se v skupščini SKIS dogovorili le za to, da bo opravljala »revitalizacijo« objektov. To dejavnost so opravljali z velikimi motnjami in jo končali z izgubo, kar je povzročilo prelivanje komunalnega dinarja v gradbeno dejavnost.
V okviru izvajanja komunalnih storitev postaja kritično tudi že vzdrževanje komunalnih objektov, oz. so vse bolj pogoste kritike na odnos do tega in kakovosti nasploh.
Ker DO KOSTAK ni več uresničevala dogovorjenih programov, je prihajalo do spornih razmerij v SKIS občine Krško. DO KOSTAK bi morala po dogovorjeni politiki vsako leto izločiti sredstva za razširjeno reprodukcijo, a je to spoštovala le do srede 1984. leta, po tem pa jih je prelivala v enostavno, kar je skupščini SKIS opravičevala z nepravimi izhodišči, ne da bi sama izdelala program ukrepov, ki bi zagotovili take poslovne rezultate, ki bi zagotavljali tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. Tako je v zadnjem 3 mesečju 1984. leta in prvem v letu 1985 sredstva za razširjeno reprodukcijo prelila v pokrivanje izgube (predvsem v gradbeni dejavnosti). Ob tem pripisuje IS SO Krško delno krivdo za tako stanje tudi SKIS, saj ugotavlja, da so v razreševanju nakopičenih težav v DO KOSTAK kot nosilka politike komunalnega gospodarstva ni dovolj vključevala in ni storila vsega, kar bi morala.
Izvršni svet meni, da je v razmerah, ko je DO KOSTAK zaključila poslovno leto 1984 z motnjami, njeno poslovanje ogroženo in se v tem letu, ker ni sprejela sanacijskih ukrepov, njeno stanje še zaostruje, saj prihaja do izgub v posameznih dejavnostih. Vse to ima za posledico zniževanje komunalnega standarda delovnih ljudi in občanov. Izvršni svet hkrati meni, da DO v sedanji kadrovski sestavi ne zagotavlja pogojev za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije, niti za uresničevanje lastnega programa ter za zagotavljanje trajne in nemotene oskrbe delovnih ljudi in občanov ter drugih uporabnikov s kakovostnimi komunalnimi storitvami. Zato smatra, da je predlog za začasni ukrep družbenega varstva utemeljen in upravičen. 

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Sklep je po 663 členu zakona o združenem delu dokončen in zoper njega ni rednega pravnega sredstva. Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep družbenega varstva, sindikat in Družbeni pravobranilec samoupravljanja imajo pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišče združenega dela RS Slovenije, da odloči o zakonitosti sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti ne odloči njegove izvršitve (člen II Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine).
Številka:
Datuma: 25/4-1985

Predsednik
Skupščine občine Krško
Branko Pirc

 Dolenjski list, 25. april 1985 (št. 17-18)
DRUŽBENO VARSTVO V KOSTAKU?
Družbeni pravobranilec samoupravljanja: nastale so bistvene motnje v samoupravnih odnosih, huje pa je oškodovan tudi širši družbeni interes
Krško - V Komunalnem stavbenem podjetju Kostak v Krškem ni uspelo v zakonskem roku urediti svoje organiziranosti ter uskladiti samoupravne akte, o čemur smo močno podvomili tudi mi, ko smo tedaj objavili članek«Konec zimskega spanja komunale.« Nanj se je oglasil sedanji vršilec dolžnosti direktor Branimir Vodopivc, ki je potrdil naše navedbe, dodal pa je, da ima nemalo »zaslug« za neurejeno razmerje dotedanji direktor.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško Dušan Dornik pa je te dni predlagal skupščini občine Krško, na sprejme ukrep družbenega varstva za Kostak za eno leto, kajti nastale so bistvene motnje v samoupravnih odnosih, ugotovil pa je tudi, da so huje oškodovani družbeni interesi. Zato je še predlagal, naj se odstavi vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa Branimir Vodopivc, razpusti delavski svet DO, začasno omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede odločanja in disciplinskih postopkov na prvi in drugi stopnji. Začasno naj bi omejili uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede sprejemanja novih delavcev v delovno razmerje in razporejanja delavcev na dela in naloge, predlagal je imenovanje začasnega organa, ki bi moral vsak mesec poročati o svojem delu in o stanju samoupravnih odnosov občinskem izvršnem svetu.
Ker vršilec dolžnosti IPO Kostaka ni poskrbel za pravočasno pripravo in predložitev predloga letnega plana delavskemu svetu, so bile bistveno kršene samoupravne pravice delavcev. V delovni organizaciji niso pravočasno sprejeli plana za letos, podobno se je zgodilo že lani in predlani.
Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva je ugotovil po zaključku poslovnega leta 1983, da delovna organizacija ne oblikuje po zaključnem računu nobenih sredstev za poslovni sklad. Zato je aprila lani naložil Kostaku izdelavo programa, po katerem naj bi odpravili motnje, ki so povzročile nastale razmere. To zahtevo je v celoti podprl tudi izvršni svet. Predsanacijskega programa v Kostaku niso sprejeli. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je oktobra lani sklical sejo delavskega sveta DO in zahteval od njega, da razpravlja o programu ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo v prvem polletju 1984, oz. vzrokov za motnje nastale v poslovanju. Hkrati je dal pobudo, da delavski svet prične postopek za dopolnitev samoupravnega akta. Rok je bil 3 mesece, pobude pa v Kostaku v tem času niso uresničili.
Služba družbenega knjigovodstva podružnica Krško je ob pregledu finančnega poslovanja Kostaka novembra in decembra lani ugotovila vrsto nepravilnosti. Po izjavi vodilnih delavcev so te nepravilnosti v glavnem odpravili, nasprotno pa trdi pravobranilec samoupravljanja.
Delavski svet je v preteklosti sprejel vrsto nezakonitih sklepov, katerih IPO ni ocenil kot sporne in ni preprečil njihovega izvajanja, torej ni postopal v skladu z zakonom. V Kostaku delavski svet tudi ni bil pravno veljavno izvoljen, saj bi moral šteti po določilih statuta 9, izvoljenih pa je bilo 11 članov; v statutu ni opredeljeno število delegatov uporabnikov in predstavnikov družbenopolitične skupnosti. Glede na trenutno težaven gospodarski položaj Kostaka kaže omeniti tudi odgovornost delavskega sveta, ki ni sprejel predsanacijskega programa in ker ni zavrnil prerazporeditev delovnega časa v delovni enoti Gradbeništvo, čeprav je po zakonu obvezujoča.
P. Perc

 ZAČASNI UKREP DRUŽBENEGA VARSTVA
V šesti številki Našega glasa, ki je izšla 25. maja je Kostak omenjan kar dvakrat. Prvič kot dobitnik srebrnega znaka Zveze socialistične mladine Slovenije, ki ga je prejela osnovna organizacija ZSMS Kostaka. Ta znak je prejelo 15 mladih družbenopolitičnih delavcev 5 mladinskih mentorjev in 7 družbenih dejavnikov zaslužnih za delo z mladimi in za mlade.
Drugič pa je Kostak omenjen v zapisniku seje zborov občinske skupščine, ki je bila 25. aprila 1985, še posebej Zbora združenega dela. Ta je potem, ko je družbenopolitični zbor oblikoval svoje stališče o predlogu Družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško za sprejem ukrepov družbenega varstva v DO Komunalno stavbno podjetje Kostak Krško, podprl uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva. Ob tem so zapisali, da so to storili opirajoč se na ugotovitve Družbenega pravobranilca samoupravljanja Dušana Dornika, skupščinskega Izvršnega sveta, SDK – podružnice Krško ter mnenj in stališč občinskih DPO podanih na seji Družbenopolitičnega zbora. Ta je tudi podprl uvedbo ukrepov družbenega varstva, soglašal s predlogom za tričlanski začasni kolegijski organ in podprl njegovo kadrovsko sestavo. Tako je bil imenovan za predsednika začasnega kolegijskega organa Niko Žibret (podpredsednik izvršnega sveta SO Krško), člana pa sta bila Silvan Mozer (član IS SO Krško) in Janez Kalan, zaposlen v strokovni službi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško. DPZ je še posebej zavezal začasni kolegijski organ, da o razreševanju zadev, ki so vzrok začasnemu ukrepu sproti – vsak mesec – obvešča občinski izvršni svet, le ta pa občasno (po potrebi) občinsko skupščino. Ob tem je bil sprejet tudi sklep, da družbenopolitične organizacije pomagajo začasnemu kolegijskemu organu, kolektivu in DPO delovne organizacije Kostak. Seveda s ciljem, da bi ukrep čimprej dosegel svoj namen.
Zapisnik tudi omenja, da so pred sprejetjem sklepa v razpravi sodelovali: Srečko Planinc, Branko Vodopivc, Dušan Dornik, Slobodan Ivanovič in Stane Bajc. Kostak je posredno omenjen tudi v besedah takratnega predsednika Izvršnega sveta SO Krško Igorja Dobrovnika, ki je govoril o težavnem položaju komunalnega gospodarstva. Ta je ugotovil, da bi za ohranitev primerne ravni na tem področju (ceste, kanalizacija, vodovodi, pokopališča) potrebovali v naslednjem srednjeročnem obdobju 4,3 milijarde dinarjev. Ker teh sredstev po takratnem načinu ne bi mogli zbrati, še posebej, ker je postala vprašljiva namembnost komunalnega prispevka, se je zavzel za dodatna sredstva, ki naj bi jih zagotovili z občinskim samoprispevkom ali z dogovorom z združenim delom o ustreznem povečanju prispevka zaposlenih iz BOD (povečanje na 6% bi probleme rešilo, manjše pa samo omililo). Možna bi bila tudi kombinacija obeh načinov.

 PRIŠLO JE IZNENADA
Prve prisilne uprave, ki je bila menda 1968. leta se ne spominjam, takrat še nisem bil na Komunali. Vem pa, da je nesojeni prisilni upravitelj Franc Kovačič, ki sem ga osebno poznal, kmalu odšel in kasneje postal direktor Žita na Vidmu.
Ukrep družbenega varstva je za nas zaposlene prišel iznenada. Takrat sem bil predsednik delavskega sveta. Morali smo se umakniti in podrediti. V drugi prisilni upravi so bili: Niko Žibret kot predsednik, Silvan Mozer je bil finačnik, iz Celuloze je prišel Janez Kalan, pomagal jim je tudi šef Stanovanjske in komunalne skupnosti v Krškem Peter Cesar.
Mislim, da smo iz tega ukrepa nekaj potegnili, saj smo se bolj politično zbližali z občino. Branko Vodopivc je bil še nekaj časa v Kostaku, morda pol leta, potem pa je šel v pokoj.
Ivan Grebenc, 1972-1997

 LJUDJE NISO RAZUMELI
Vzrok za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva je bil, da se nismo v skladu s takratno zakonodajo organizirali v temeljno organizacijo. Zato je posledično prišlo do kadrovskih sprememb. V letu trajanja začasnega ukrepa družbenega varstva smo te zadeve organizirali: z novo registracijo in sprejetjem temeljenjih aktov organizacije, izpeljali pa smo tudi kadrovske spremembe.
Zaposleni niso pravilno razumeli, kaj pomeni ukrep. Sami delavci niso toliko čutili ukrepa, večji vpliv je bil na kadrovsko zasedbo vodilnih, na odvzem pooblastil in delo pod kontrolo. Prenehali so namreč veljati določeni splošni samoupravni akti.
V tem obdobju sem bil tajnik začasnega kolegijskega poslovodnega organa in sem bil zaradi tega večkrat na udaru. Tako sem imel dialog s takratnim pravobranilcem družbenega upravljanja Dušanom Dornikom, s katerim sva potem le razčistila zadeve. Šlo je za interese zaposlenih in občine kot ustanoviteljice podjetja. Zato so bili potrebni kompromisi. Moč lastnikov - občine je bila namreč vseskozi močno prisotna.
Najlepši spomini pa me potem vežejo na direktorja Romana Sotlerja, s katerim sva bila na isti politični frekvenci, saj sva bila med drugim tudi sokrajana,… Skupaj sva po ukrepu družbenega varstva gradila tretje obdobje Kostaka.
Drago Hrvatič, 1970-2004

 O UKREPU
Žibret – delali 4 ure, razen Mozerja, 6-8, 12-16 in dlje, nagrada 30.000 din, ostala 20.000, izplačali preko dnevnice, kadrovska sanacija (oba Vodopivca, računovodja Španovič, Strojanškova), inflacija, cene niso dohajale, pomagalo 5 firm (TCP, NEK, SOP, TEB, Rudnik Senovo) in SKIS (Cesar) – 3 mesece finančno sanirali,
Plače dvignili za 35%,  (Žibret?), niso izplačali regresa
Kalanova ideja – Skladiščenje RAO, licenca – Šinigoj,

Dolenjski list, 6. junija 1985 (št. 23)
Objava oglasa Kostak Krško (Občinski praznik)

Naš glas, 1985 (št. 7)
2 fotografiji tržnice
Foto: Goran Rovan in INDOK center

 PROTI SELITVI V VRBINO
V zapisniku 34. seje Zbora združenega dela (ZZD), ki je bila 29. julija 1985, objavljen pa je bil v 13. številki Našega glasa, je bilo zapisano, da je seja minila brez posebne razprave, le delegacija DO Kostak Krško je podala pismene pripombe na osnutek dolgoročnega plana občine Krško. Med drugim so bili proti predvideni selitvi podjetja v industrijsko cono na levem bregu Save, zavzeli pa so se za selitev v Žlapovec kot primernejšo lokacijo, ker je bližje mestu in delno že opremljena. Predlagali so tudi, da se natančneje opredeli razvoj toplotne oskrbe Krškega, regulacijo Starovaškega, Starograjskega in Dolenjevaškega potoka, hkrati pa tudi načrtovanje ukrepov za odpravo divjih odlagališč smeti in odpadkov. Po mnenju Kostakove delegacije bi morali načrtovati tudi vrsto ustreznih ukrepov za zaščito podtalnice in za nemoteno oskrbo s pitno vodo, pri tem pa iskati in usposabljati dodatne oziroma nadomestne možnosti.

POBUDA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA
Začasni kolegijski organ je razpisal volitve za delavski svet 17. septembra 1985. Volitve so bile izvedene mesec dni kasneje (17. oktobra) pred potekom predpisanega šestmesečnega roka. Kljub temu je Družbeni pravobranilec samoupravljanja Dušan Dornik pozval začasni kolegijski organ, da sklepe, ki so v pristojnosti delavskega sveta, ta tudi verificira (25. oktobra 1985).
Predsednik Začasnega kolegijskega organa Niko Žibret je bil prepričan, da je bil delavski svet DO Kostak pravočasno izvoljen in da ZKO ni bil dolžen svojih sklepov predložiti v potrditev novemu delavskemu svetu. O tem je v dopisu 5. novembra 1985 tudi obvestil Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Krškem. Po njegovem je moral začasni kolegijski organ izpolnjevati tudi samoupravne pravice, ki so bile v pristojnosti delavskega sveta, do njegove izvolitve, tako so sklep občinske skupščine razumeli tudi na registerskem sodišču.

 TV Ljubljana, Posavski obzornik, 28.11.1985
KOSTAK POD DRUŽBENIM VARSTVOM
Napoved: Komunalna dejavnost se je v preteklosti precej zanemarjala, To je pripeljalo do vrste slabosti, ki jih sedaj občutijo izvajalci in porabniki teh storitev. To je privedlo tudi do motenj v samou­pravnih odnosih v krškem Kostaku ter huje oškodovanih družbenih interesov, kar je seveda pogojevalo tudi izrek tega nepriljubljene­ga ukrepa.
Z začasnim ukrepom družbenega varstva so v komunalno stavbenem po­djetju odstavili vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega or­gana, razpustili delavski svet in omejili nekatere samoupravne pra­vice delavcev. Sanatorjem je od aprila uspelo zmotivirati delavce za uresničevanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. V tem času so poslovanje toliko izboljšali, da ne izkazujejo več izgube, poravna­li so vse obveznosti in dvignili osebne dohodke zaposlenih. Uspeli so se tudi kadrovsko okrepiti, delujeta že delavski svet in samou­pravna delavska kontrola, pripravljajo pa že samoupravne splošne akte, ki jih bodo sprejeli v januarju. Čaka jih še reševanje loka­cijskih težav, saj so sedaj precej razbiti, nameravajo pa se tudi reorganizirati v dve temeljni organizaciji, odpreti razvojni odde­lek, v bodoče pa načrtujejo ustanovitev še enega tozda, ki naj bi skrbel za komunalno energetiko, medtem ko bodo gradbeno dejavnost povsem opustili.
Goran Rovan

1986

Dolenjski list, 1986 (št. 8)
KOMU NI MAR, KAJ BO Z VODO?
Občinski odlok ne more sam zavarovati črpališč na Krškem polju
Krško - Delegatsko vprašanje Staneta Bajca iz Celuloze glede zaščite črpališča pitne vode na Drnovem je navrglo obširen odgovor občinskega izvršnega  sveta in novo vprašanje-zakaj se na občinski odlok o zaščiti črpališč nekateri domala požvižgajo.
Delegatsko vprašanje glede zaščite črpališča pitne vode na Krškem polju namreč časovno sovpada z rokom, ko naj bi določeni potencialni onesnaževalci že pripravili programe aktivnosti, v katerih bodo določene rešitve. V šestmesečnem roku v odloku navedene organizacije niso izvršnemu svetu posredovale še nobenega poročila glede izvajanja obveznosti.
Lokacija Pionirjevega tozda Togrel je v gramoznici Drnovo, ki je v varnostnem pasu 3 črpališča Drnovo, medtem ko lokacija Asfaltne baze cestnega podjetja ne spada v noben varstveni pas črpališč. Predlog varovanja podtalnice črpališča Drnovo je izdelal ljubljanski Geološki zavod. Dokaza, da omenjene lokacije vplivajo na kakovost pitne vode v črpališčih ni, toda zaradi potencialne nevarnosti, je bil med drugimi tudi Togrel naveden v aneksu odloka, s tem pa je dobil nalogo, da pripravi program aktivnosti. Asfaltna baz, čeprav je v bližini, po odloku nima te obveze, ker je ne zajema noben varstveni pas.
Po nesreči cisterne s kurilnim oljem na Belem bregu se zaščita vodovodnega črpališča na Drnovem ni izboljšala. Po odloku je upravljavec črpališč (občinska komunalna skupnost!) dolžan uveljaviti posamezne ukrepe na podlagi sanacijskega programa zavarovanja, ki ga je potrebno pripraviti in sprejeti najpozneje v enem letu od uveljavitve odloka. Ne glede na to pa je nujno pripraviti ta sanacijski program čimprej, ker obstaja velika nevarnost onesnaženja podtalnice ob gostem cestnem prometu, meni tudi občinski izvršni svet.
Da pa skrbi delegata Bajca in številnih Krčanov niso odveč, potrjuje tudi tale ugotovitev iz hidrogeološkega poročila Geološkega zavoda ob razlitju kurilnega olja na Belem bregu: »Na Belem bregu teče podtalnica v smeri črpališča na Bregah. Črpališče je oddaljeno 1500 metrov od cone razlitja in v primeru, da onesnaženo telo iz cone razlitja odteče v smeri toka podtalnice, lahko onesnaženje pri hitrosti toka podtalnice 4,5 metra na dan doseže črpališče na Bregah po 333 dneh.
Koncentracije onesnaženje podtalnice na mestu vrtin so minimalne in glede na disperzijo toka, difuzijo in absorpcijo raztopine ne morejo doseči črpališča na Bregah. Vendar glede na rezultate analiziranih vzorcev obstaja možnost splošnega onesnaženja vodonosnika z mineralnimi olji v aktivni gramoznici severozahodno od vodnjaka Drnovo (gramoznica IGM Sava Krško, Pionirjeva tovarna gradbenih elementov, asfaltna baza) v opuščenih gramoznicah in individualnih objektih.« v dolgoročnem družbenem planu občine do leta 2000 Krčani ne predvidevajo preselitve industrije iz gramoznice Drnovo, toda v gramoznici skoraj ne more pričakovati razvoja. Ni predvidena niti preselitev asfaltne baze niti njena rešitev.
P. Perc

 Naš glas, 7. maj 1986 (št. 4)
V KOSTAKU ŽE VELIKO BOLJE
Sklep o ukrepu družbenega varstva v DO Kostak so sprejeli zbori občinske skupščine 25.4.1985. Trajal naj bi eno leto. Izvajal ga je začasni kolegijski organ. Njegov predsednik je bil Niko Žibret, člani pa Silvan Mozer, Janez Kalan in Peter Cesar. Začasni kolegijski organ je 15.5.1985 predložil izvršnemu svetu SO Krško, izvršnemu odboru SKIS, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in družbenopolitičnim organizacijam oceno stanja v DO s predlogi za sanacijo. Program ukrepov je bil 11.6.1985 sprejet in je vseboval:
Oceno stanja v DO,
Oceno odgovornosti vodstvenih delavcev in organov upravljanja,
Predloge ukrepov za odpravo izgub in normalizacijo razmer.
Roke trajanja sanacije s postopki in rokovnikom za izvedbo sprememb v organiziranju DO v dve TOZD in ostalo problematiko. KPO je ugotovil, da so bili od kratkoročnih ukrepov sanacije uresničeni naslednji:
Ukrep št. 1: odpravljene so bile vse nepravilnosti, ugotovljene pri najrazličnejših inšpekcijskih pregledih;
Ukrep št. 2: izdelani so bili analitski kazalci uspešnosti ob periodičnih obračunih in ob zaključnem računu za leto 1985, ki služijo predvsem nadaljnjim delovnim usmeritvam;
Ukrep št. 4: DO KOSTAK je poravnala vse predhodno podpisane in dogovorjene obveznosti in terjatve ter tudi vse dolgove;
Ukrep št. 5: stanje v DO KOSTAK so stalno spremljale tudi DPO, ki so tudi s sklepi zagotovile podporo kolegijskemu poslovnemu organu pri izvajanju sanacije stanja, v času izvajanja ukrepa je pričel delovati tudi politični aktiv, kar bo tudi v bodoče metoda in oblika dela v DO KOSTAK;
Ukrep št. 8: vodjem delovnih enot so bila izdana podrobna navodila o izvajanju delovnih procesov in tekočih nalog;
Ukrep št. 9: uspešno je bil izveden referendum o reorganizaciji DO KOSTAK;
Ukrep št. 10: stanje v DE Visoka gradnja je bilo še posebej podrobno analizirano, analiza stanja z ugotovitvami je sestavni del širšega poslovnega poročila; za gradbišča, za katera so bile že predhodno sklenjene pogodbe, je KOSTAK uspel z investitorji doseči potrebne anekse, ki so izboljšali poslovni rezultat;
Ukrep št. 11: s Tovarno celuloze in papirja »Djuro Salaj« kot največjim poslovnim partnerjem pri deponiranju odpadkov so bile dosežene nekatere sporazumne rešitve v obojestransko zadovoljstvo;
Ukrep št. 12: DO KOSTAK je na natečaju za odvoz pepela iz Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« sodelovala, vendar pa dela zaradi tehnološke nepopolnosti žal ni mogla pridobiti;
Ukrep št. 16: analiza stanja na gradbiščih je izdelana;
Ukrep št. 18: KPO je preprečil nadaljnje izvajanje del, ki niso predmet delovnega procesa v DO KOSTAK, prav tako pa je prepovedana vsaka prodaja gradbenega materiala brez ustreznega prometnega davka, če le ta ni vključena v pogodbene storitve DO KOSTAK;
Ukrep št. 20: pravočasno izstavljanje računov in izterjava sta postala stalna praksa dela, kar vpliva tudi na likvidnost in finančno solventnost v DO KOSTAK;
Ukrep št. 22: po začasni zamrznitvi osebnih dohodkov v času izvajanja ukrepa se je stanje normaliziralo, regres za letni dopust pa je žal lahko bil izplačan le polovično, saj je DO KOSTAK ni imela po zaključnem računu za leto 1984 niti dinarja v skladu skupne porabe. Delno oziroma nedokončno so bili izvedeni naslednji ukrepi:
Ukrep št. 3: delovna disciplina se je delno izboljšala, prav tako pa se je v poletnem času spremenil delovni čas, predvsem v DE Visoke gradnje; v času izvajanja ukrepa je KPO izrekel več disciplinskih ukrepov, med njimi tudi ukrepe za prenehanje delovnega razmerja;
Ukrep št. 6: uporaba osebnih avtomobilov je omejena, osnutek pravilnika o uporabi motornih vozil je pripravljen in uvedena je bila splošna evidenca za vsa motorna vozila; potekajo tudi drugi ukrepi za izboljšanje stanja v voznem parku;
Ukrep št. 7: z organizacijskimi ukrepi je izboljšano izkoriščanje tovornih motornih vozil in drugih osnovnih sredstev; v pripravi je uvedba enotnega parka tehničnih in prevoznih sredstev s skupno službo za vzdrževanje;
Ukrep št. 17: preko Stanovanjskega skupnosti Krško in hišnih svetov je bilo nabavljenih precej novih zbiralnikov, ni pa še doseženo soglasje z nekaterimi organizacijami združenega dela in s hišnimi sveti, da vzdrževanje le-teh prevzame DO KOSTAK ter to vzdrževanje tudi vgradi v ceno storitev; DO KOSTAK je tudi dala pobudo za uvedbo samostojnega komunalnega inšpektorja v občini Krško in to pobudo posredovala skupščini komunalne skupnosti in Izvršnemu svetu;
Ukrep št. 19: sestankovanje med rednim delovnim časom žal še ni v celoti omejeno, posebno veliko je bilo aktivnosti v zvezi z reorganizacijo DO;
Nedokončani pa so naslednji kratkoročni ukrepi:
Ukrep št. 13: po referendumu je na podlagi nove organizacije dela v pripravi analiza stanja režije, kar bo prispevalo k nekaterim prerazporeditvam delavcev v TOZD in DSSS DO KOSTAK; pri prerazporeditvi bodo upoštevali predvsem strokovna izobrazba, delovne izkušnje in sposobnosti ter pripravljenost za opravljanje nalog in opravil;
Ukrep št. 14: izdelana je bila podrobna analiza delovanja obrtnih servisov; iz poslovnega poročila je razvidno, da so obrtni servisi v letu 1985 ustvarili izgubo 8.531.975,52 dinarjev in da bodo izgube ob sedanjem načinu, vsebini in oblikah dela tudi v bodoče; obrtni servisi so bili delovni organizaciji KOSTAK vsiljeni;
DO KOSTAK išče dohodkovno zanimivejša dela, istočasno pa je že predlagal Izvršnemu svetu SO Krško nekatere možne rešitve;
Ukrep št. 15: tržnica od SKIS Krško še ni prevzeta, ker le-ta še ni uredila vseh premoženjsko pravnih zadev; postopki prevzema še potekajo;
Ukrep št. 21: pri Projektivnem biroju SAVA je naročena študija za pridobitev ustrezne lokacije za nadaljnji razvoj DO KOSTAK, prav tako pa je v postopku pridobitev zemljišča za sanitarno deponijo, saj je sedanja že prenapolnjena. Nedokončani kratkoročni ukrepi sanacije tečejo naprej in so bili delno vezani na uspešno izvedbo referenduma o reorganizaciji delovne organizacije KOSTAK.
Od ukrepov za trajno sanacijo stanja so bili realizirani naslednji:
Ukrep št. 1: v sladu z zakonom o komunalnih dejavnostih je bila uspešno izvedena reorganizacija DO KOSTAK; v delovno skupnost skupnih služb se bodo vključile tudi strokovne službe komunalne skupnosti; žal še niso pridobljeni ustrezni ukrepi za vključitev strokovnih služb stanovanjske skupnosti v DSSS, čeprav vse analize kažejo na nekatera podvajanja strokovnih opravil;
Ukrep št. 2: v samoupravnih aktih, ki so bili referendumsko sprejeti, je razvidna monolitnost DO KOSTAK ne glede na novo reorganizacijo;
Ukrep št. 3: V samoupravnih aktih je predvideno delovanje tehnično-razvojne službe, enotno vzdrževanje ter razvoj; te službe so v fazi nastajanja v skladu s sprejetimi akti;
Ukrep št. 4: z večino delovnih organizacij in KS je že podpisan sporazum o dolgoročnem strokovno-tehničnem sodelovanju;
Ukrep št. 8: DO KOSTAK je na samoupravni način pravočasno sprejela planske dokumente do leta 1990 in do leta 2000.
Delno so bili izvedeni naslednji ukrepi:
Ukrep št. 5: komunalna dejavnost je panoga posebnega družbenega pomena, zato bo treba z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in SKIS sporazumno sprejeti obveznost do ustvarjanja razmer za kvalitetno razreševanje komunalnih problemov v občini Krško;
Ukrep št. 6: delovni organizaciji KOSTAK predvsem manjkajo nekateri kadri z visoko izobrazbo gradbene, ekonomske, strojne in pravne smeri, kar bi v skladu z zakonom tudi omogočalo prevzemanje nekaterih investicijskih del; DO KOSTAK je ta dela v letu 1985 tudi razpisala, vendar pri tem ni imela uspeha in si bo zato potrebne kadre pridobila le s kadrovskim štipendiranjem; v letu 1985 je bilo zato sklenjenih za študij na višjih in visokih šolah več pogodb za kadrovske štipendije in za študij ob delu;
Ukrep št. 7: z delno sanacijo osebnih dohodkov je bil preprečen odliv strokovnih sodelavcev iz DO KOSTAK, dokončno pa bo treba stanje osebnih dohodkov sanirati z boljšim in dohodkovno zanimivejšim delom na osnovi novega pravilnika o delitvi OD.
Neizveden je
Ukrep št. 9: kanalščina, vodarina in smetarina se še vedno zbirajo na klasičen način in preko položnic kot v drugih branžah. V zvezi s tem so bile izdelane analize ter poiskani podatki o rešitvah v drugih občinah. Z vključitvijo na računalniško obdelavo podatkov bo potrebno to obliko posodobiti. KPO kot opravičilo za nepopolno izvedbo vseh kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov navaja naslednje naloge:
nekateri ukrepi so po vsebini trajna oblika dela;
v času izvajanja ukrepa so se nekateri pogoji spremenili in v celoti več ne ustrezajo oceni stanja in časa, ko je bil izveden ukrep družbenega varstva;
Na nekatere neizvedbe ukrepov so vplivali tudi prepozno pridobljeni sklepi oz. odločitve skupščin SIS materialne proizvodnje glede vključitve strokovnih služb v DSSS DO KOSTAK; do sedaj so že pridobljeni sklepi komunalne skupnosti, medtem ko strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti zaenkrat še ostajajo pri sedanji obliki dela. V programu ukrepov za sanacijo je razvidna odgovornost vodstvenih delavcev in organov upravljanja za nastalo stanje. Od vodstvenih delavcev je direktor že pred nastopom ukrepa odšel v drugo DO, v.d. direktorja od 1.2.1885 do izreka ukrepa, t.j. do 25.4.1985, se je že upokojil, za vodjo finančno-računovodskega sektorja pa teče postopek upokojitve. V skladu z določili je bil pravočasno izvoljen nov delavski svet. 13.3. letos je bil izveden referendum in delavci so sprejeli samoupravne splošne akte ter temelje načrta DO za obdobje 1986-1990. Začasni KPO ugotavlja, da je stanje v DO Kostak, zaradi katerega je bil izveden ukrep družbenega varstva, v glavnem sanirano in da se zato ukrep ukine.
V praksi se je že sedaj pokazalo, da te novosti ne prinašajo korenitih sprememb. Izgublja se načelo krepitve ekonomske funkcije, še vedno deluje mehanizem, ki bi z obdavčevanjem dohodkov, doseženih mimo dela, iz premoženja in premoženjskih pravic zmanjševal že visoke socialne razlike v naši skupnosti. Slabost v sistemu obdavčevanja je ta, da se večini zavezancev njihove davčne obveznosti odmerjajo za leto nazaj. V pogojih inflacijskega gospodarstva, kakršno je naše, to dodatno negativno vpliva na ekonomsko funkcijo neposrednega davka. Če k temu dodamo še neposredno plačevanje in nerealno odmero, je vsebina odmerjene obveznosti bistveno oslabljena. Davčni zavezanci pogosto v svojih napovedih izkazujejo previsoke materialne stroške, previsoko vrednotijo reprodukcijski material, nepravilno obračunavajo amortizacijo ipd. Pristojne službe vse več primerov rešujejo s prisilno izterjavo iz premičnega in nepremičnega premoženja. Skupno odmerjene obveznosti za leto 1985 so bile take:

- skupna obremenitev v letu 1985:    707,050.824 dinarjev
- realizirano plačilo:                         678,560.487 dinarjev
- skupna izterjava                            95,97 %

Realizacija prihodkov iz naslova davkov v 000 dinarjev:

UKREP ODPRAVLJEN, DIREKTOR POSTANE ROMAN SOTLER
Po letu dni je Občinski svet 17. aprila 1986 ukinil enoletni ukrep družbenega varstva v Kostaku. S tem je prenehal mandat začasnemu kolegijskemu organu, ki ga je kot predsednik vodil Niko Žibret, v njem pa sta bila še Silvan Mozer in Janez Kalan, njihov poslovni sekretar pa je bil Drago Hrvatič. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil na seji delavskega sveta 25. aprila imenovan takrat še ne 54 letni Roman Sotler s Senovega. Ta je začel delati v Kostaku leta 1965 kot tehnični vodja, leto kasneje je postal vodja Kostakove poslovno enoto upravljanja s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti, 1. novembra 1980, ko so se podjetju pridružili cestarji iz IGM Sava pa je postal vodja DE Ceste. Nekaj več o njem!!!

 

IZLET NA TRIGLAV
Žibret obljubil, Triglav, 16-18 ljudi,
fotografija

 DOGOVORI ZA ŽLAPOVEC
Velika želja Kostaka je bila, da se končno združijo vse dejavnosti na eni lokaciji, saj so vseskozi delovali po vsem mestu in okolici. Ker je takratna JLA ocenila, da ne potrebuje več svojih prostorov v Žlapovci, so se o prevzemu le teh pogovarjali z vojaškimi predstavniki najprej na lovu visokih vojaških starešin v Cerkljah. Pri tem sta jim pomagala general Stane Potočar in Silvo Gorenc. Kasneje v času ukrepa družbenega varstva sta Niko Žibret in Roman Sotler obiskala vojno pošto Zemun, v katero pristojnost je spadalo letališče Cerklje in objekti v Žlapovcu. Sprejel ju je sam general Tus, s katerim so se potem dogovorili za nakup. Ob zadnjem tretjem obisku, ko naj bi prišlo do dokončnega podpisa pogodbe, pa se je vmešal takratni občinski izvršni svet, ki je imel z Žlapovcem že druge načrte. Žibret, ki je bil takrat podpredsednik izvršnega sveta, o tem ni nič vedel. Zvedel je šele od generala Tusa, zato se je hudo skregal s predstavnik krškega IS in tako dosegel, da je do podpisa pogodbe o nakupu sploh prišlo. Nakup so opravili z denarjem, ki so ga dobili od prodaje poslovnih objektov v Krškem in pri stadionu ter zbrali ob sanaciji poslovanja v času ukrepa družbenega varstva.
Kot zanimivost je treba povedati, da so ob prevzemu objektov poleg zemljišč in stavb dobili še dva šarplaninca, ki jih JLA takrat očitno ni več potrebovala.
Za objekte v Žlapovcu se je že pred tem pogajal tudi Branimir Vodopivc. Pripravljena je bila že predpogodba, zataknilo pa se je pri mnenju, ki ga je podal ? Novakovič, ki je takrat skrbel za dajanje soglasij za komunalne objekte. Ta je namreč zagovarjal, da se Kostak preseli v Vrbino, zraven jedrske elektrarne, kjer naj bi zgradili tudi čistilno napravo.

 PRIPRAVE NA PRESELITEV V ŽLAPOVEC
25. avgusta je izvršni svet skupščine občine Krško, ki ga je vodil predsednik Igor Dobrovnik, sprejel sklep o preselitvi oziroma združitvi vseh dejavnosti in služb DO Kostak v Žlapovcu. Novembra je bila podpisana pogodba o prenosu pravice koriščenja, upravljanja in razpolaganja na omenjeni lokaciji od Vojne pošte Zemun. Na tem zemljišču je bila ena stavba in trije skladiščni objekti. Ob tem se je Kostak odločil, da odproda svoje poslovne prostore v Žadovinku in upravno zgradbo v Krškem. Do takrat pa je svojo dejavnost opravljal na petih lokacijah:
Gradbene storitve – Tovarniška 9 (pod mostom),
Delavnice vodoinstalaterjev – skladišče Žadovinek,
Obrtne storitve – Valvasorjevo nabrežje,
Skupne službe in tehnični sektor – Cesta krških žrtev 11,
Komunalna služba – sanitarna deponija Vrbina.
Tega leta so bile ustavljene vse negospodarske investicije, kljub temu so nameravali del dejavnosti preseliti in začeti z obnovo.

 BREZ VODE V ČRNEČI VASI
V 27. številki Dolenjskega lista (1986) je novinar Pavel Perc pisal o pomanjkanju vode v Črneči vasi, ki je ni bilo dovolj ne za otroke, ne za živali. Jože Cunk je novinarju tako pojasnil zadeve:
»Lani smo bili v Črneči vasi vse leto brez vode. Vozili so nam jo s cisterno. Letos se je spet začelo pomanjkanje vode; Kostak se izgovarja, da samo vzdržuje vodovod, samoupravna komunalna interesna skupnost pa spet, da daje denar Kostaku.» Tako je nejevoljen povedal novinarju Jože Cunk, ki se je v Černečo vas priženil z Orehovca in si tam ustvaril mlado družino.
Fotograjija Jože Cunk (Dolenjski list)

Dolenjski list, 18. september 1986 (št. 36)
VODA
Krški Kostak nima zadržkov, da bi prevzel vaške vodovode, ki so jih praviloma zgradili vaščani sami. Vaščani pa običajno sploh niso navdušeni za prenos vodovoda v družbeno upravljanje, dokler je vdovod v redu in za vodo nič ne plačujejo. Ljudje se pač bojijo visoke vodarine, češ saj smo že dosti zastonj delali in imamo lahko nekaj od tega udarništva in prispevkov. Očitno tako razmišljajo tudi v Spodnjih Šapolah v zdolski krajevni skupnosti, kjer kljub raznim prošnjam in priporočilom tudi nočejo ničesar slišati o tem, da bi vodo dobili v Zgornjih Šapolah, kjer so kmetije odvisne od kapnice. Ker ne pobirajo vodarine, za stroške črpanja vode pa dajejo delegatski dinar, je na trhlih nogah trditev, da delovanje vodovoda, kaj šele njegovo vzdrževanje, nič ne stane. Zato pri Kostaku jasno povedo, da voda ne more biti zastonj!

Naš glas, 4. december 1986 (št. 11)
DO KOSTAK – DOBITNIK PLAKETE CIVILNE ZAŠČITE
Med letošnjimi dobitniki priznanj na področju CZ si je delovna organizacija Komunalno in stavbeno podjetje Kostak prislužila najvišjega. Na predlog občinskega štaba CZ je DO Kostak prejela plaketo CZ, ki jo podeljuje izvršni svet. V predlogu za podelitev plakete je zapisano, da je »DO Kostak kljub organizacijskim in kadrovskim težavam uspešno reševala naloge, ki jih je pred njo postavljala občinski štab CZ. Vedno je bila navzoča pri vseh vajah ter redno in pravočasno zagotavljala preskrbo prebivalstva z vodo povsod, kjer je bilo potrebno. Poseben občutek odgovornosti in vestnosti so delavci DO Kostak pokazali pri preskrbi prebivalstva v sušnih obdobjih, ob razlitju kurilnega olja iz cisterne na Krškem polju in ob nesreči v JE Černobil. Vedno so pripravljeni sodelovati v kakršnikoli akciji in so pri delu zelo mobilni. Obrambne načrte in načrte CZ prilagajajo dejanskim razmeram in potrebam v občini Krško.«
Plaketo in listino s podpisom Branka Mikulića je delegaciji DO Kostak v imenu predsednika SO Krško podelil podpredsednik občinske skupščine, Slavko Šribar. V razgovoru, ki se je med udeleženci slovesnosti razvil po podelitvi visokega priznanja, je prišlo na dan tudi nekaj podrobnosti o tem, kako si je moč tako plaketo prislužiti. Delavci Kostak-a redno skrbijo za zanesljivo delovanje vseh vitalnih delov celotnega sistema, ker se zavedajo, kako so vsi pomembni za normalno življenje posameznika in družbe. V okvir te skrbi sodi tudi redno dežurstvo, ne le mojstrov, ampak tudi nekaterih vodilnih članov kolektiva, ki lahko v primeru potrebe najhitreje sprožijo učinkovito akcijo za odstranjevanje težav. Doslej je DO Kostak imela težave z razdrobljenostjo svojih dejavnosti na različnih lokacijah. Zato si veliko obetajo od preselitve vseh dejavnosti in uprave na novo lokacijo pod Leskovec - pri Žlapovcu, kjer bo tudi koordinacija tako rednih kot izrednih dejavnosti lahko najhitrejša. »Selitev na novo lokacijo bi radi zaključili do prihodnje pomladi,« je povedal Roman Sotler, direktor DO Kostak, v imenu svojega kolektiva.
+ fotografija

 PREOBLIKOVANJE V TOZDE
1986 se je Kostak preoblikoval v tozde (temeljne organizacije združenega dela):
TOZD Komunalne storitve
TOZD Gradbene in obrtne storitve
Delovna skupnost skupnih služb
Seveda je imel tozd Komunala več organizacijskih oziroma delovnih enot (kanalizacija, ceste, pokopališča, tržnica, javna snaga, čistilnica ter dve enoti čiščenja v NEK), TOZD Gradbene in obrtne storitve pa več sektorjev – Nizke in visoke gradnje, Zaključna dela in instalacije ter Strojni in vozni park. Delovna skupnost skupnih služb pa je bila razdeljena v Tehnično-komercialni in razvojni sektor, Gospodarsko-računski in Kadrovsko-splošni sektor. Ker ta tozdovska ureditev v Kostaku nikoli ni prav zaživela, »papirnati« tozdi niti niso imeli svojega žiro računa, jih tudi niso nikoli odpravljali.

1987

Dolenjski list 29. januar 1987 (št. 4)
Krške novice
(PRE)VNETI KOMUNALCI
Pisali smo že, da se krške komunalne službe niso preveč dobro odrezale, ko je začel padati sneg. Zdaj to vest popravljamo. Komunalci so dobro opravljali svoje delo, ponekod so naredili celo več, kakor bi bilo treba. Tako so na Cankarjevi cesti v Krškem poleg snega postrigli tudi živo mejo, ki je bila zasajena jeseni. Občani upajo, da bodo živo mejo spomladi spet zasadili.

Dolenjski list 10. december 1987 (št. 49)
KOMUNALA PRAVI NASLOV ZA GRAJO?
Krško komunalno podjetje Kostak zadovoljivo opravlja svoje delo, a še ne povsem v skladu s potrebami in zahtevami – Potrebne velike naložbe
Krško – Z urbanizacijo in industrializacijo krške občine so se povečale tudi zahteve po komunalnem urejanju. Vendar pa Kostak z vsemi svojimi službami zaradi neustrezne tehnične in strokovne usposobljenosti ter pomanjkanja denarja ne more v celoti obvladati te dejavnosti. Tak je bil sklep poročila o izvajanju komunalne dejavnosti v občini Krško, o katerem pa so kar dvakrat razpravljali na komiteju za gospodarstvo, na izvršnem svetu in končno tudi na seji občinske skupščine.
Roman Sotler, direktor Kostaka, krškega komunalnega podjetja, ki se ukvarja tudi z gradbeno dejavnostjo, pa to suhoparno formulacijo dopolni še s svojimi podatki in problemi. «Zahteve v krški občini glede komunalne dejavnosti so v resnici zelo velike, a hkrati tudi povsem v skladu s potrebami. Naše podjetje se sicer trudi, da bi zadovoljilo tem zahtevam, a reči moram, da z vedno večjimi težavami, ki pa jih ne moremo rešiti komunalci sami. Oskrba z vodo ima v naši občini prav gotovo prednost, toda prav tu se najbolj kaže, kako nam manjka denarja. Pobiramo sicer ekonomske cene vodarine, ki bodo morda zadostovale do konca leta, takoj po tem pa se bomo že znašli tudi v finančnih težavah, kar pomeni, da nam za naložbe ne bo ostalo prav nič denarja. Zelo velik problem imamo tudi zaradi tega, ker je v občini kar 70 vodovodov, a Kostak upravlja samo 7 vodovodov. Po občinskem odloku naj bi sprejeli v svoje upravljanje tudi vaške vodovode, večina ima oporečno vodo, kar kažejo tudi ustrezne preiskave, vendar vaški odbor le neradi dajejo vodovode v upravljanje krajevnih skupnosti, s katerimi bi mi potem sklepali sporazume. Pripraviti bomo morali tudi podzemni kataster, zaščititi vodna zajetja,« je povedal Sotler.
Velike težave imajo v Kostaku tudi s sanitarno deponijo. Ta že zdavnaj ne ustreza več potrebam. Zato so letos odkupili še dodatne tri in pol hektarje zemljišč. Savaprojektu so že naročili projekte. Vendar ne gre samo za deponijo za vso regijo, ampak za predelavo in sortiranje odpadkov. Predvidevajo, da bo deponija zadoščala vsaj za dve leti in pol, dalj pa vsekakor ne, saj se samo iz krške občine zbere 70 tisoč kubičnih metrov odpadkov na leto, medtem ko TCP Djuro Salaj pridela na leto 100 tisoč kubikov pepela. V kanalizacijskem omrežju bo potrebno zgraditi nove kolektorje, nove čistilne naprave, v Krškem, Kostanjevici in Brestanici. Marsikaj pa bi bilo potrebno doreči tudi pri pokopališki dejavnosti, kjer Kostak opravlja storitve v večjih krajih, v manjših pa imajo krajani velike težave z izkopom jam, z neenotnimi cenami itd.
»Samo v tem srednjeročnem obdobju bi morali vložiti v nakup novih strojev in naprav okoli 400 do 500 milijonov dinarjev, vendar ne vemo, kje naj ta denar sploh vzamemo. V tej za komunalno dejavnost vsega spoštovanja vredni vsoti pa še niso všteti stroški za gradnjo deponije. A mislim, da bomo z združenim delom le našli skupen jezik. Težje pa bo s prenizko komunalno kulturo prebivalcev krške občine,« poudarja Sotler.
J.S. (Jože Simčič)

 DEFEKTI SO BILI HITRO ODPRAVLJENI
V Kostak sem prišel iz bivše Kovinarske in to na delovno mesto - vodja delovne enote Vodovod. Tu sem naletel na nove sodelavce, nova področja dela (vzdrževanje in obnova vodovodnih sistemov, zagotavljanja pitne vode za občane krške občine) in seveda do novih spoznanj.
Ko sem prišel na Kostak ni bilo ustreznih orodij, pripomočkov za delo. V tem času smo nabavili precej naprav, tudi napravo za odkrivanje napak. Velik napredek so bile spojke za popravilo defektov. Uporabili smo tudi svoje ideje, kako še izboljšati materiale, spojke in podobno. Ljudje so nam zaupali, bili smo cenjeni, da delo opravimo hitro in kvalitetno.
V času mojega delovanja se ni zgodilo, da bi ostali v Krškem brez vode za več kot 4 ure in defekti so bili odpravljeni v najkrajšem možnem času - ne glede na dan in uro. Največ napak je bilo ravno med prazniki, ponoči, a bili smo pripravljeni, da jih popravimo.
V času mojega delovanja sta bili dograjeni črpališči Rore in Raka ter skupaj z občino sanirano veliko vodovodnega omrežja. Narejenega je bilo res veliko, za kar nisem zaslužen sam, ampak celotna ekipa, s katero sem zelo dobro sodeloval.
Janko Hrovat, 1987-1997

 V POVPREČJU 220 ZAPOSLENIH
V povprečju je bilo skozi vse 1987. leto zaposlenih 220 delavcev. Njihovo število je zaradi sezonskih del in remonta seveda nihalo, kvalifikacijska struktura oziroma strokovna izobrazba pa ni bila zadovoljiva. Tako so 30. junija našteli 111 nekvalificiranih delavcev, 41 polkvalificiranih, 43 kvalificiranih, 9 z nižjo srednjo šolo, 20 s srednješolsko izobrazbo, 2 VK (?), 3 z višjo (šesto) stopnjo izobrazbe in le enega z visoko šolo. Skupaj jih je bilo 230, približno tretjina vseh je bilo žensk. Primanjkovalo je zidarjev, tesarjev, železokrivcev, monterjev vodovodnih in ogrevalnih naprav, čevljarjev, keramičarjev in pečarjev.
V šolskem letu 1986/87 je podjetje štipendiralo 2 učenca četrte stopnje zahtevnosti, dva študenta na šesti in dva študenta na sedmi stopnji. Za šolsko leto1987/88 je razpisalo pet štipendij za poklicne šole, eno za strojnega tehnika in tri štipendije za poklic diplomiranega ekonomista, pravnika in strojnika. Nameravalo pa je zaposliti diplomirane gradbene in strojne inženirje, ekonomiste, pravnike in strojne tehnike.
Delovna organizacija še ni imela organizirane tople prehrane za svoje delavce, zato so delavci – teh je bilo od 210 do 240 – prejemali regres za prehrano v obliki trgovskih bonov. So pa lahko letovali v počitniškem naselju v Nerezinah na otoku Lošinju, kjer so bili lastniki dveh počitniških hišic s skupno osmimi ležišči. Povprečno so bile hišice zasede 80 dni v času turistične sezone. Ker je bil interes velik, so nabavili še kamp prikolico s štirimi ležišči, postavili pa so jo Filip Jakovu. Za nastanitev svojih delavcev, ki so imeli stalna bivališča v drugih krajih je podjetje uredilo lasten samski dom v prenovljeni starejši stanovanjski zgradbi. V sedmih sobah je bilo 29 ležišč, stanovalcem pa so bili na razpolago štirje WC-ji, 3 tuš kabine in 7 umivalnikov s tekočo toplo in hladno vodo, kot so se pohvalili v enem od poročil takratnega direktorja Romana Sotlerja (tekst je verjetno napisal Alojz Kerin?)

1988

 NOVE CENE KOMUNALNIH STORITEV
Naš glas - Skupne delegatske informacije, ki jih je že deveto leto izdajala krška občina, so v letu 1988 kar dvakrat objavile sklep o novih cenah komunalnih storitev v krški občini. Prvič v svoji drugi številki (3. februar), kjer je takratni predsednik delavskega sveta DO Kostak Drago Perec navedel, da veljajo nove cene komunalnih storitev od 1. januarja 1988 dalje in se zaračunavajo od prvega odčitka vodomera v mesecu januarju. Sklep je bil sprejet v skladu s predpisi o komunalnih dejavnostih in na podlagi odredbe IS SO Krško o določitvi najvišjih cen (Ur. List SRS, št. 46/87), sprejel pa ga je delavski svet DO Kostak Krško v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov na svoji seji dne 29. decembra 1987.
Drugič pa v deseti številki Našega glasa (13. julij 1988). Seja delavskega sveta je bila 13. junija, nove cene komunalnih storitev pa so začele veljati od. 1. junija dalje. Za individualne uporabnike ob prvem odčitku vodomera, za ostale porabnike pa bi se moral pripraviti izračun od 1.6.1988 dalje. Tudi tokrat predsednik DS Drago Perec ni pozabil pripisati, da za odvoz, deponiranje in kompaktiranje ostalih, nekomunalnih odpadkov, ne veljajo sprejete cene, ampak se sklenejo pogodbe.
V tej izdaji delegatskih informacij sta objavljena tudi dva predloga odlokov in sicer: predlog odloka o komunalnih dejavnostih in predlog odloka o pokopališkem redu.

1989

Dolenjski list, 26. januar 1989 (št. 4)
ZAČARANI KROG
Vsaka občina ima svojo komunalo in vsaka ima tudi svoje probleme z njo. Tudi krška občina ni izjema, zato ni prav nič nenavadnega, da je tudi letos ob obravnavanju poročil o tej dejavnosti spet prišlo do kritičnih pripomb.
Za sedaj je bilo te pripombe slišati samo na seji izvršnega sveta, ko bo poročilo obravnavala še skupščina, pa bodo pripombe iz vrst delegatov. Te druge bodo nemara čisto življenjske, letele bodo bolj ali manj na pobiranje smeti, na cene, na skrb za ceste itd. Krški izvršni svet pa se zavzema za sodobno komunalo, ki se ne bo končala pri pobiranju smeti in odvažanju teh smeti na deponijo.
Predsednik krškega izvršnega sveta je na poročilo izvršilnega odbora komunalne skupnosti naslovil celo vrsto pripomb. Predvsem se ni strinjal s tem, da med opravljalci komunalnih storitev poročilo omenja samo Kostak, ko pa komunalno dejavnost opravljajo tudi krajevne skupnosti. Kljub temu pa tudi za Kostak ni našel dosti prijaznih besed. Menil je, da z visokimi cenami pokrivajo svoje neznanje, in še, da si je treba zastaviti na področju komunalnih dejavnosti povsem nove naloge. Žal pa za kaj takega ni prave zamisli, te pa ni, ker ni pravega znanja in že smo v začaranem krogu. Zato v Krškem še vedno obstaja klasična komunala, brez sodobnih prijemov in tako ostaja na robu občinskega razvoja. To zaostajanje je toliko bolj očitno, ker niti v tako imenovanem klasičnem delu komunala ali Kostak kot najpomembnejši izvajalec ne more zadostiti potrebam. Zelo počasi prevzema v upravljanje vodovode, sanitarne raziskave pa kažejo na to, da bo to treba čimprej opraviti. Prav tako ne zmore z območja cele občine odvažati smeti itd.
Skratka, Dobrovnik je vrgel rokavico komunalcem in to ne prvič. Ali bo čez leto dni, ko bodo na izvršnem svetu spet sprejemali takšno poročilo, vse skupaj kaj drugače?
J. Simčič

Pustne novice, 7. februar 1989
IZ DOBRO OBVEŠČENIH VIROV
Lansko jesen je na nekdanjem Vidmu izginila še Glogovškova hiša, ki je postala znana po dveh ustanovah, ki sta imeli tam sedež po izselitvi prvotnih lastnikov. Najprej je bila v hiši namreč prva uprava bodoče nuklearke, nato pa vse do konca uprava javne varnosti in sorodne službe.
Ob rušenju so delavci Kostaka in mimoidoči začudeno obstrmeli, ko so zagledali trop kapitalno velikih podgan, ki so v nezadržnem diru pritekle izpod ruševin. Očividci pravijo, da so zbežale v smeri tržnice, ni pa mogoče ugotoviti, ali jih je tamkajšnja obilna ponudba zadržala ali pa so nadaljevale pot za nekdanjimi stanovalci.
P.S.
Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da se je zaradi posebnega družbenega pomena obeh ustanov, ki sta imeli sedež v omenjeni hiši, že naslednji dan na tajni seji sestal svet za SLO in družbeno samozaščito, da bi proučil morebitno vohunsko dejavnost ljubkih živalic, ki so glede na naš standard lahko do take mere razvile menda le ob tudi (beri: devizni) pomoči.
(KOStak press)

Dolenjski list, 16. februar 1989 (št. 7)
OSKRBA Z VODO ZA SEDAJ NEMOTENA
Krško - Oskrba z vodo je v krški občini za sedaj še v mejah normale, vendar Kostak, krško komunalno podjetje, že od konca preteklega meseca opozarja uporabnike na skrajno varčno porabo. Če se bodo razmere še poslabšale, bodo morali v Kostaku poskrbeti za dodatno dovažanje vode s cisternami.
V največjem vodovodnem sistemu, iz katerega se oskrbuje Krško, so ugotovili upadanje podtalnice, zato so spremenili sistem akumuliranja in zmanjšali črpanje. Vendar za sedaj oskrba z vodo v mestu še ni motena. V ostalih krajih, kot so Kostanjevica, Podbočje, je oskrba še normalna. Malo bolj kritično je v sistemu Senovo-Brestanica, ki obratuje s polovično zmogljivostjo, v višjih legah pa je preskrba  že motena. V nočnih urah omejujejo porabo tudi z zaporami. V sistemu Dolenja vas je že tudi zmanjšana zmogljivost. Večje težave v preskrbi z vodo pa imajo v Križah, Leskovcu in Dolu pri Koprivnici, v Črneči vasi in Orehovcu, kamor že dovažajo vodo s cisternami poklicne gasilske enote iz Krškega.
Poleg opozoril, naj uporabniki zmanjšajo porabo, so se v Kostaku lotili še drugih ukrepov. Januarja so zatesnili vodovodno omrežje, kolikor se je pač dalo, uvedli poseben sistem polnjenja akumulacij. Stanje pa ves čas spremlja tudi na terenu in temu primerno ukrepa. Predvidevajo tudi povezave med sistemi, če bi v katerem izmed njih prišlo do kritičnega stanja. Tako povezavo so medtem že opravili med Krškim in Dolenjo vasjo.
Voda v vseh vodovodih, ki so v upravljanju Kostaka, je za sedaj neoporečna, izjemi sta samo Podbočje in Dol-Planina, kjer Kostak vodovodov še ni v celoti prevzel v upravljanje.
J. S. (Jože Simčič)

Dolenjski list, 1. junij 1989 (št. 22)
Oglas Kostak Krško (občinski praznik) stran 15

Dolenjski list, 7. september 1989 (št. 36)
ALARM ZARADI VODE ZVEČAL BUDNOST
Krško - Alarma zaradi onesnaženja pitne vode v krški občini je sicer konec, skrbi pa bodo ostale še nekaj časa in temu primerno je povečana tudi budnost vseh pristojnih služb. V tem pa je tudi korist te manjše ekološke nesreče, saj zdaj obstaja večje upanje, da bo drugi največji rezervoar pitne vode v Sloveniji vendarle ohranjen.
Za osvežitev spomina naj povemo, da je novomeški Zavod za socialno medicino in higieno v vzorcih pitne vode s Krškega polja, ki so bili odvzeti 24. julija, odkril onesnaženje vode z nitrati. Kot pravi poročilo tega zavoda, je do onesnaženja z nitrati prišlo zaradi daljšega  in obilnejšega deževja, ki je v podtalnico spralo umetna gnojila. Temu onesnaženju so sledili ustrezni ukrepi, med njimi tudi prepoved gnojenja z umetnimi gnojili.
Janko Hrovat, vodja delovne enote Vodovod v krškem komunalnem podjetju Kostak, je povedal, da se sedaj stanje izboljšuje, čeprav z opravljenimi meritvami ugotavljajo, da nevarnost še ni odpravljena. »Sedaj se lotevamo širše akcije, a katero želimo onemogočiti odlaganje odpadkov in smeti na tako imenovana divja odlagališča, ki jih v okolici obeh črpališč na Drnovem in v Bregah okoli 6 do 8 » je povedal Janko Hrovat.« Zato bomo izdelali natančen kataster teh odlagališč, ki jih bo treba tudi sanirati. Primer takega divjega odlaganja odpadkov smo zasledili v zadnjem času, ko je obrtna zadruga Metlika dovažala material od porušene hiše in bo treba vse škodljive materiale iz tega odlagališča tudi odstraniti. V skladu z občinskim odlokom o varovanju podtalnice pa bo treba uvesti še nekatere druge ukrepe. Med drugim naj bi imela vsa motorna vozila, ki delajo v bližini črpališč ali nad rezervoarjem podtalnice, posebne lovilce za olje. Vsi skupaj bi pač morali vedeti, da je v izkoriščenih gramoznicah samo poldrugi meter gramoza nad nivojem vode in ta plast ne pomeni nobene zaščite.«
Gnojenje z umetnimi gnojili je zdaj omejeno, kmetje ne smejo razvažati niti gnojnice (proti temu ukrepu se je doslej pregrešil en sam kmet), kasneje pa bodo verjetno prepovedali tudi dostop do zemljišč, ki so v neposredni bližini črpališč. V občinskem odloku o varovanju podtalnice, ki je bil izdan leta 1985, sicer piše še marsikaj, vendar tega odloka nihče v celoti ne spoštuje. Kdo naj bi skrbel, da bi promet s cisternami potekal po drugi poti, še ni znano. Prav tako nihče ne ve, kdo naj bi financiral spremljanje cistern, če bodo še naprej vozile po Krškem polju. Poznavalci menijo, da bi še ena taka ekološka nesreča, kakršna se je zgodila pred leti, pomenila hud ekološki pa tudi finančni udarec, ki bi ga Krško le stežka preživelo.
Prav  zato so vodovodarji v krškem Kostaku ves čas dežurni in budno spremljajo vse spremembe. Žal pa voda ni ogrožena samo v krškem vodovodnem sistemu, marveč tudi na Senovem, kjer bo treba tudi marsikaj postoriti, da bodo sanirali škodo zaradi neurij.
J. Simčič

Dolenjski list, 10. avgust 1989 (št. 32)
ALARMA ZARADI VODE JE KONEC
Krško - Zgodilo se je vse hkrati: najprej je prišlo do ekološke katastrofe v Halozah, kjer je bila voda zastrupljena s pesticidi, potem je zazvonil naš dežurni telefon in so nam bralci iz Krškega priporočili, naj raziščemo, kako je z odlaganjem pepela in smeti v opuščene gramozne jame na Krškem polju. Nazadnje je prišlo sporočilo iz Krškega, da je tamkajšnji vodovod onesnažen z nitrati.
Krški izvršni svet se je minulo sredo takoj sestal na izredni seji, kjer so člani obravnavali poročilo Zavoda za socialno medicino in higieno iz Novega mesta. Delavci zavoda so pri redni analizi 24. julija odkrili, da vzorec pitne vode iz Mraševega vsebuje več nitratov, kot je dovoljeno po pravilniku o higienski neoporečnosti pitne vode. Ta dovoljuje 10 miligramov nitrata na liter vode, v izrednih razmerah pa 15 miligramov na liter vode.
Zaradi povečane koncentracije nitratov so bili vzorci odvzeti tudi v naslednjih dneh, in sicer na več mestih. Na črpališču  Drnovo so tako odkrili, da se giblje vsebnost nitratov od 15,8 do 16,9 miligramov. Zavod je ugotovil, da blago povečane koncentracije še niso nevarne za zdravje, vendar pa je priporočil poostreno nadzorstvo nad celotnim območjem. Med ukrepi pa velja omeniti, da so začeli mešati vodo iz črpališč v Drnovem in na Bregah ter prepovedali gnojenje z umetnimi gnojili.
V času, ko to poročamo, so se koncentracije že bistveno zmanjšale, zato ne bo potrebno uvajati dodatnih strožjih ukrepov. Direktor novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno prim. mgr. Albin Pečavar, dr. med., je povedal, da vodo s Krškega polja redno analizirajo. Dvakrat mesečno opravijo bakteriološke analize na 12 vzorcih vode, enkrat mesečno pa opravijo kemično analizo na dveh vzorcih vode iz omrežja in črpališča. Osnovne fizikalno kemične analize obsegajo merjenje temperature, barve, vonja, okusa kislosti ter vsebnosti klora, amonijaka, nitritov in nitratov itd. »Vse te raziskave so naše redno delo in doslej v krškem vodovodu nismo odkrili snovi, ki bi kakorkoli slabšale kakovost vode iz tamkajšnjih zajetij. Rečem lahko celo to, da je voda tam bakteriološko celo tako neoporečna, da ni potrebna kloriranja. Vendar pa priporočamo tamkajšnji občini, da še naprej kar se da varuje ta naravni rezervoar vode. Med drugim smo jim že pred letom priporočili, naj bi počasi prenehali zatrpavati opuščene gramozne jame s smetmi,« je povedal direktor zavoda dr. Pečavar.
Poleg smeti pa je tudi pepel iz TPC Videm tisti material, a katerim zatrpavajo opuščene gramozne jame. Marjan Markl, vodja energetike v TPC Videm, je povedal, da v tovarni porabijo vsak dan 600 do 650 ton premoga, od tega pa je 18 odstotkov pepela. Ta pepel se vozi na določene deponije na Krškem polju, kjer so doslej z njimi napolnili tri jame. Te tri jame so tudi sanirali, tako da so povrhu nasuli lubje dreves in nazadnje še zemljo. »Dosedanje analize so pokazale, da pepel ne vpliva na podtalnico, saj se pepel strdi in je domala nepropusten za vodo. Seveda pa bodo problemi s pepelom odpadli, ko bomo v Krškem dobili plin, količine pepela pa bodo manjše, ko bomo tudi pri nas začeli kuriti lesno lubje, ki smo ga doslej odvažali na deponije,« je povedal Markl.
J. Simčič

Dolenjski list, 28. september 1989 (št. 39)
Krške novice
NITRATI ZASTRUPLJAJO
Nobena posebna skrivnost ni več, da tri četrt kmetov s Krškega polja nima betoniranih gnojnic in tako vsa nesnaga lahko neovirano prodira v krško podtalje. Prav tako se zaradi propustnosti tal čisto nič ne sekirajo v krškem M-Agrokombinatu, saj so v najbolj kritičnih dneh dovažali na njive v oklici Žadovinka, ki pa je streljaj  daleč od črpališča Drnovo. Za črpališčem Drnovo pa je že s ceste mogoče videti velikansko divje smetišče, ki ga še vedno niso odstranili. Človek se po vsem tem sprašuje, čemu vsa ta maškarada z dovažanjem vode v cisternah in seveda, koliko bo vse stalo.

Dolenjski list, 28. december 1989 (št. 52)
Krške novice
SMETI
Ko je bila krška podtalnica onesnažena z nitrati, so ljudje s podvojeno pozornostjo spremljali vse, kar se dogaja okoli zajetij na Bregah in na Drnovem. Tako so med drugim odkrili okoli obeh črpališč cele kupe smeti. Najhuje pa je pri Drnovem, kjer so v zadnjem času navozili kupe gradbenega materiala, kdo pa je dodal še kakšen star štedilnik ali hladilnik. Tako nastaja pred vhodom v Krško veliko divje smetišče. Nekoč je Kostak že dobil nalogo, da odstrani vso nesnago, ampak očitno so tako pri Kostaku kot v izvršnem svetu pozabili, kaj so se bili dogovorili. Ljudje pa ne pozabljajo!

PRIZNANJE JLA ROMANU SOTLERJU
Direktor Kostaka Roman Sotler je ob dnevu JLA v letu 1989 kot rezervni vojaški starešina prejel priznanje Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Sotler je bolehal za rakom, 23. oktobra 1990 pa je potem zaradi te bolezni tudi umrl. Enako priznanje je dobil tudi Franc Rakar. Dva dni pred občinsko podelitvijo priznanj pa je krška občina prejela veliko plaketo Teritorialne obrambe, ki jo je podelil predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik.

1990

Pustne novice, 22. februar 1977
KOSTAKU SLAVA
Če bi Kostak
poslali po smrt
bi prav gotovo
vsi večno živeli
in bi kot stari
kralj Matjaž
v večnost
ob mizah sedeli.
Meseca julija
dela prično
končajo
pa kdaj o božiču
pa še ni sigurno;

Če mi takrat
ne gremo
še sami
k hudiču…

ZGLEDI VLEČEJO
Razorožitvenemu procesu v Evropi se je prva pridružila krška občina, ki je ekspropriirala bivšo vojašnico v Žlapovcu in tja preselila Kostak.
Pa naj kdo reče, da nismo za mir tudi na dotrajanih komunalnih napravah.

 Tega leta bili uspešni na Komunalnih igrah v Kopru – brata Levičar Izjava Peter

TV Ljubljana, 20. maj 1990
NOVE ZALOGE PITNE VODE
Napoved: Na brežiško-krškem polju so precejšnje zaloge pitne vode. Žal pa so le te vsak dan bolj ogrožene. Količine nitratov v litru vode so lani že presegle dovoljenih 10 miligramov in kljub prepovedi gnojenja z mineralnimi gnojili in gnojevko v ožjem varnostnem pasu stalna merjenja kažejo, da je oporečnost te vode z nitrati še vedno na sami meji dovoljenega.
Podtalnico na brežiško-krškem polju pa ne ogrožajo samo nitrati. Pretijo ji tudi številni industrijski objekti brez čistilnih naprav, veliki rezervoarji strupenih kemikalij, goriv in drugih nevarnih snovi, vse pogostejši promet mimo zajetij, nevarnost pa predstavlja tudi gnojenje z mineralnimi gnojili in gnojevko s prašičje farme na Pristavi. Poleg tega grozi tem virom pitne vode še gradnja avtomobilske ceste, hitre železnice, plinovoda in elektrarn na Savi.
Zato je že v izdelavi kataster kakovosti podtalnice, ki naj bi odkril možne onesnaževalce in dal odgovore, kako to vodo očuvati. Seveda bo ta študija ki je šele v fazi raziskav, gotova šele čez nekaj let, zato iščejo rezervne vire pitne vode. Globinska vrtanja v dolomitsko podlago so že dala prve vzpodbudne rezultate na Raki, Dovškem in v grabnu Brestaniškega potoka, od koder bodo že v kratkem lahko napajali vodovodno omrežje v severnem delu krške občine, kjer je voda še posebej nekvalitetna. Tudi vrtanja v Rorah so pokazala, da je vode dovolj in da bo z njo možno oskrbovati gospodinjstva v samem Krškem.
Še vedno pa niso odkrili zadostnih količin vode na Gorjancih za potrebe Podbočja in Kostanjevice, saj je voda iz izvira Sušica tudi bakteriološko oporečna, se pa že dela študija o njenem čiščenju. Torej lahko upamo, da bodo prebivalci krške občine v bodoče uživali bolj kvalitetno vodo, vprašanje je le, če bodo za vse te načrte lahko zbrali dovolj denarja.
Goran Rovan

TV Ljubljana, junij 1990
SANACIJA DIVJIH ODLAGALIŠČ
Krška občina je med ekološko najbolj ogroženimi v Sloveniji. Poleg številnih industrijskih onesnaževalcev pa k temu pripomorejo tudi številni nevestni krajani.
Ti so do danes zvozili nepregledne količine raznovrstnih odpadkov v opuščene gramoznice, bližnje grape ali pa kar za prvi cestni ovinek. Komisija občinskega izvršnega sveta je pred kratkim registrirala 43 takšnih črnih odlagališč. Delavci Kostaka, ki so se lotili sanacije, pa še vedno odkrivajo nova.
Drago Perec – vodja enote »snaga« Kostak Krško: »V krški občini je takih odlagališč…takih odlagališč smo, kot sem že omenil….Sedaj smo s to akcijo približno sanirali 32 odlagališč in….še zmerom dovažajo odpadke v sanirana odlagališča, ki smo jih sanirali.«
Zato ostaja rezultat te akcije, ki bo stala več kot milijon dinarjev, še vedno vprašljiv. Prav gotovo pa bo treba čimprej poostriti kazni za tovrstne onesnaževalce okolja, saj je več kot očitno, da se na ekološko zavest prebivalcev krške občine ne moremo zanesti.
Goran Rovan

 SILVANA MOZER V.D. DIREKTORJA
29. (ali 23.) oktobra 1990 je delavski svet Kostaka za vršilko dolžnosti direktorice imenoval 40 letno Silvano Mozer, diplomirano ekonomistko, ki jo je Temeljno sodišče v Novem mestu vpisalo v register družb 11. decembra, kot v.d. pa je nastopila (?). Mozerjeva je pred tem v Kostaku delala kot pomočnica direktorja za finančne in komercialne zadeve, v podjetju se je zaposlila 1. septembra, prišla pa je iz občine Krško, kjer je delala kot predsednica komiteja za gospodarstvo. Istočasno so iz registra izbrisali tudi Romana Sotlerja, ki je februarja 1990 odšel v bolniško in potem 23. oktobra umrl za rakom. Silvana Mozer je bila vršilka dolžnosti eno leto do 23. oktobra 1991, potem pa je bila imenovana za direktorico.

 TV Ljubljana, 8. december 1990
KRŠKO POLJE REZERVAT PITNE VODE
Ohranjevati velike zaloge pitne vode ali intenzivno obdelovati zemljo na Krškem polju je dilema, ki že nekaj časa muči uporabnike tega prostora. Prebivalci krške občine zase potrebujejo le 50 litrov vode na sekundo, poleg tega imajo v hribovitih predelih še za štirikrat toliko dodatnih virov, tako da rezervata podtalnice res ne potrebujejo. Zato se seveda sprašujejo o smiselnosti varovanja, še posebej, ker naj bi preko tega področja šla tudi avtocesta in hitra železnica. Ob tem je najbolj prizadeto kmetijstvo, saj zemljo ni mogoče dovolj izkoristiti, zaradi razvitosti občine pa je doslej vedno ostajalo brez pomoči, četudi jih je prizadela suša ali kakšna druga naravna ujma.
Pomen zalog pitne vode je torej republiški. Zaloge bi zadostovale tudi za sosednjo Hrvaško, vse breme pa pada na občinska ramena. Seveda si ta problem zasluži, da nanj ne gledamo zgolj z vidika ene gospodarske panoge, ampak celovitejše. V resnici gre za civilizacijsko vprašanje. Dilema intenzivno kmetijstvo ali zaščita podtalnice je v tej luči lažna, saj si ne moremo privoščiti, da bi zaloge zdrave pitne vode uničili na račun slabega kmetovanja.
Treba se je torej opredeliti za kmetovanje, ki to vodo ohranja. Ker gre za širši družbeni interes, seveda krška občina sama ni dolžna skrbeti zanj. Vsekakor bo čimprej morala priskočiti na pomoč republika, ki pa se je do zdaj bolj izmikala. Podoben pristop bo moral obveljati tudi pri ekološkem reševanju prašičje farme na Pristavi. V kolikor republika pri tem ne bo pripravljena pomagati, bodo pač farmo morali zapreti ali v njej vzpostaviti okolju bolj primerno proizvodnjo.
Omenjeni dilemi sta le dve izmed številnih drugih, ki so jih včeraj kmetijci in občinarji skušali razjasniti v pogovoru z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Ostercem.
Goran Rovan

 TV Ljubljana, 12. december 1990
ZAHTEVE OBČANOV PRED OBČINO
Zaradi 70% povišanja stanarin in 62% povečanja cen komunalnih storitev so se pozivu neznanega organizatorja na protestni zbor odzvali številni nezadovoljni krajani. Ti so pred zgradbo krške občinske skupščine, kljub neorganiziranosti in neusklajenosti le izoblikovali zahteve, ki naj bi jih izvršni svet sprejel takoj ali pa tudi sam odstopil.
Milan Dvoršek – Krško: izjava
Po plazu obtožb in precej vroči debati je izvršni svet zahteve občanov sprejel. Tako je z današnjim dnem preklical sklepe o povišanju stanarin in komunalnih uslug, razrešil Petra Cesarja, tajnika bivše stanovanjske skupnosti. Ker sam baje ni pristojen za razrešitev direktorja, pa je za komunalno podjetje Kostak podal predlog občinski skupščini, naj na prihodnji seji v skladu z novo zakonodajo sprejme sklep o spremembi organiziranosti tega podjetja. Potem, ko je predsednik Izvršnega sveta Franc Černelič te sklepe tudi podpisal in so bili prebrani čakajočim pred občinsko stavbo, so se ti po dveh urah z zadovoljstvom razšli.
Goran Rovan 

1991

IZ POLITIKE V POGREBNO SLUŽBO

Kmalu po zaposlitvi sem se začel ukvarjati s sindikalnim delom, kasneje postal tudi predsednik sindikata. Delo s sindikatom je kontinuirano teklo vse do danes, ko sem še predsednik republiškega sindikata komunalnih delavcev.
V drugem desetletju mojega dela po letu 80 so me prerazporedili v delovno skupnost skupnih služb, bil sem tajnik organov upravljanja in tudi predsednik komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. To dejavnost je Kostak moral opravljati, ker je bil podjetje posebnega družbenega pomena.
V spominu mi je ostalo priznanje Zveznega izvršnega sveta za dosežke na področju civilne zaščite in odlična ocena generalštaba za kvalitetno pripravljene varnostne obrambne načrte.
Kot predsednik delavskega sveta in sindikata sem bil prisoten pri sestavi razpisov in sprejemanju direktorjev. Politika se je vseskozi precej vtikala v delovanje podjetja, saj je bila občina ustanovitelj in brez tega ni šlo. Postavljala je tudi ceno storitev, vplivala na kadrovsko politiko. Sam sem bil večkrat na udaru te politike, predvsem zaradi svoje funkcije pri sindikatu.
Do leta 1991 sta bila v Kostaku le dva grobarja za potrebe pokopališča v Krškem, za upravljanje in prevozne storitve pa je skrbela krajevna skupnost Senovo. Tega leta smo se odločili, da organiziramo svoje prevozno službo za pogrebne zadeve. Sprejel sem to ponujeno priložnost, da pomagam ljudem. Naveličal sem se namreč birokratskega dela, ki ni bilo več cenjeno.
Drago Hrvatič, 1970-2004

SRŽ O KOMUNALNIH ZADEVAH
Sredi leta 1991 je v Krškem začel izhajati SRŽ – časnik za Posavje. Bil je štirinajstdnevnik, zaradi finančnih težav pa je izšlo le sedem in ena nulta številka. V njem o komunalnih temah, ni bilo veliko zapisanega, saj je izhajal tik pred agresijo na Slovenijo in po njej (od aprila do septembra). Kljub temu je bilo tudi v njem nekaj »komunalnih« tem.

SRŽ, 24. april 1991 (št.0)
Oglas Kostak str. 15

SRŽ, 15. maj 1991 (št. 1)
fotografija
STOP POSAVSKIM SMETEM IN ODPADKOM V SPODNJEM STAREM GRADU
Naveličani nenehnega opozarjanja ne neurejene razmere na sanitarni deponiji v svoji vasi, so vaščani Spodnjega Starega grada iz KS Dolenja vas 9. maja zjutraj za ves dan zaprli dovoz k največjemu posavskemu odlagališču odpadkov.
Foto: Goran Rovan

V tej številki Srža se Kostak pojavlja tudi v šaljivi rubriki Strženi. V njej neznani avtor med drugim zapiše: Obveščeni smo, da so delavci Kostaka asfaltirali cesto do vikendov gospodov F. Glinška in F. Černeliča le dva dni po njunem imenovanju za najodgovornejše funkcije v Izvršni svet SO Krško. Zgolj slučajnost ali se ponavlja zgodovina njunih predhodnikov, so se še spraševali v Sržu.

TV Ljubljana, TVD, 9. maj 1991
BLOKADA DEPONIJE V STAREM GRADU
Krajani Spodnjega Starega gradu, ki leži v neposredni bližini Nuklearne elektrarne so ogorčeni zaradi neuslišanih zahtev pripravili danes opozorilno blokado sanitarne deponije, ki leži v neposredni bližini.
Jože Stibrič – Spodnji Stari grad: Za blokado deponije smo se odločili…..preprečili raznašanje vrečk po okoliških poljih.
Za ilustracijo odnosa, ki ga ima upravljavec do krajanov povejmo, da so včeraj njegovi delavci z veliko vnemo zagrinjali smeti, danes pa zaradi blokade pač niso delali.
Goran Rovan

SRŽ, 15. maj 1991 (št. 1)
Preveč problemov ali premalo denarja v KS Leskovec
SE BODO VRATA LESKOVŠKEGA POKOPALIŠČA ZAPRLA?
»Želimo le vodo, ki jo dobi na smrt obsojeni in pokopališče, kamor bomo smeli pokopati tiste, ki so tej družbi dali vse, dobili pa nič«. Te vrstice so že pred časom v vednost občinski skupščini v Krškem zapisali v svetu krajevne skupnosti Leskovec.
V KS Leskovec je še veliko perečih problemov in mnogi od njih se tičejo področja infrastrukture. Eden glavnih problemov je tudi pokopališče, ki je očitno premajhno. Zgodovina pokopališča se začne v letu 1872, zajema pa površino petdesetih arov. Družinskih prostorov danes na tem pokopališču ni več možno zagotoviti, poglavitni vzrok pa je tudi v tem, da to pokopališče uporabljajo štiri krajevne skupnosti ali 15 % prebivalcev občine Krško. Zaradi tega in tudi ostalih problemov so v krajevni skupnosti Leskovec v marcu letos napisali pripombe na program sklada stavbnih zemljišč za leto 1991. Z njo, glede na dejanske potrebe in vsa prejšnja zagotovila in obljube, zahtevajo poleg financiranja in izvedbe odkupa zemljišča za potrebe razširitve pokopališča v ustreznem znesku tudi financiranje in izgradnjo vodohrama za naselje Leskovec-Gmajna s povezanim cevovodom v znesku 2 milijonov in pol dinarjev. Poleg tega se zahteve nanašajo tudi na financiranje in izdelavo prostorsko izvedbenega načrta za staro jedro Leskovca v ustreznem znesku, kar je bilo že trikrat v planih nalog Sklada stavbnih zemljišč, vendar nikoli realizirano.
Kot pereč problem vidijo v KS Leskovec tudi izgradnjo sistema kabelske televizije, ki je že sofinanciran, zato zahtevajo tudi realizacijo sistema, za katerega so bila tudi v ostalih naseljih porabljena sredstva iz sklada.
Ob tem pripominjajo, da bo KS Leskovec na teh zahtevah vztrajala in opozarjajo na možnost resnih političnih posledic, v kolikor bo nerazumevanje do njihove krajevne skupnosti še naprej takšno, kot doslej.
Če ni možno sredstev zagotoviti drugače, predlagajo v KS Leskovec, da zmanjšajo sredstva za megalomanstvo v Krškem. Menijo, da sredstva iz posebnega programa sklada ne smejo in ne morejo biti na razpolago samo tistim območjem, v katerih se zbirajo, ker so ta sredstva dejansko renta vsem prebivalcem, ki jih ogrožata Videm in jedrska elektrarna. Poleg tega je, po njihovem mnenju, to kar zahtevajo, le kaplja v morje v primerjavi s tistimi sredstvi, ki so jih in jih še bodo porabili v Krškem.
»Saj ne zahtevamo marmorja in bakra, prosimo le za načrt, po katerem bi lahko popravljali naše podrtije, se glasi stavek ob koncu navedenih pripomb.
Ali je stanje v KS Leskovec res tako kritično ali ne, o tem bodo še razpravljali v občinski skupščini, res pa je, da je zahteva po razširitvi pokopališča povsem upravičena, prav tako pa bi bila dobrodošla pomoč občine pri ureditvi trgovin in pošte, ki sedaj opravlja usluge v stari šoli v Leskovcu, ki je bila zgrajena še za časa Franca Jožefa.
V krajevni skupnosti upajo, da se ne bodo uveljavili le zasebni interesi v občini, ampak bodo svoje mesto dobile tudi krajevne potrebe.
fotografija Marjan Arh
Marjan Arh (občinski poslanec): »Krška oblast ni imela in še vedno nima razumevanja za krajevne potrebe Leskovca. Edina pridobitev je KS Leskovec po 2. svetovni vojni je bila osnovna šola, po prispevke pa so prihajali. Utegne se zgoditi, da bodo našim zahtevam zdaj poskušali ugoditi, ker že vemo, da v naši krajevni skupnosti iščejo lokacijo za novo sanitarno deponijo. Take pokvarjene igre pa Leskovčani ne bomo sprejeli«.
Martin Kerin

SRŽ, 29. maj 1991 (št. 2)
Fotografija
V Borovini na Krškem polju, blizu ceste Leskovec – Brege, se kot črna packa, ki se iz dneva v dan več, nahaja »divje« smetišče, kjer ljudje nekontrolirano in neusmiljeno odlagajo odpadke na propustna prodnata tla. Črpališče vode je le slab kilometer stran, posledic, ki se utegnejo pojaviti zaradi smetišča nad podtalnico, pa verjetno ni treba omenjati. Naj bo to v opomin vsem, ki se borijo za čistejše okolje.
Besedilo: Martin Kerin, Fotografija: Janko Božič

 SILVANA MOZER POSTALA DIREKTORICA
14. novembra 1991 je Temeljno sodišče v Novem mestu opravilo spremembo sedeža podjetja iz dotedanjega – Cesta krških žrtev 11 na nov naslov – Leskovška cesta 2a in spremembo osebe pooblaščene za zastopanje. Ta je postala po sklepu delavskega sveta, sprejetem 23. oktobra 1991, diplomirana ekonomistka Silvana Mozer, dotedanja vršilka dolžnosti direktorice. Istočasno je podjetje registriralo tudi zunanje trgovinsko dejavnost in več drugih novih dejavnosti (projektiranje, trgovina na drobno, proizvodnja kamna, cestni promet in obrtne storitve), med stranskimi dejavnostmi pa dodalo vzdrževanje, rekonstrukcijo, modernizacijo in novogradnjo lokalnih in občinskih cest, opustilo pa upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lasti.

UKINITEV PRANJA IN ČIŠČENJA
Vse do 31. decembra 1991 je imelo podjetje registrirano kot stransko dejavnost pranje in čiščenje ter likanje perila in oblačil ali dejavnost kemične čistilnice. Delavski svet je 23. decembra sprejel sklep o prenehanju te dejavnosti in oddaji poslovnega prostora v najem, opremo kemične čistilnice pa naj bi prodali na osnovi leasing pogodbe. Odločeno je bilo tudi, da imata najemnika za obdobje dveh let ugodnosti pri plačevanju najemnine, ta je bila nižja, vendar je kljub temu pokrivala stroške amortizacije in zavarovanja.

1992

IZ ZGIBANKE VODOVODNEGA SISTEMA RORE – KRŠKO
Prepis teksta + fotografije

 TV Slovenija, 22. september 1992
NOV VODNI VIR NA RORAH
V Krški občini je registriranih več kot 170 virov, iz katerih lahko priteče okoli 200 litrov vode na sekundo. Vendar je le 40 litrov te vode neoporečne. Zato so že pred leti naročili hidrogeološke raziskave, da bi poiskali nove vodne vire. Kljub odloku o varovanju velikih količin podtalnice na Krškem polju, je ta vse bolj onesnažena z nitrati, ogrožajo pa jo še prašičja farma Pristava, deponija komunalnih odpadkov, potencialno pa tudi jedrska elektrarna. Zato so se po poplavah v letu 90, ko je bil ta vir, ki oskrbuje skoraj polovico prebivalcev krške občine, dlje časa neprimeren za uživanje, odločili, da začno izkoriščati globinsko vodo v Rorah.
Franc Glinšek – izvršni svet SO Krško: izjava
(Zadnji del teksta manjka)
Goran Rovan

 Krški kanal, september 1992
ODPRTJE VODOVODA V RORAH
Sreda, 23. septembra je bila za prebivalce krške občine res pomemben dan. Tega dne sta minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek in Janez Kalan, ki je za izvedbo tega projekta tudi najbolj zaslužen, prerezala trak, nazdravila z neoporečno vodo iz globin in s tem predala v uporabo nov vodovodni sistem Rore.
Franc Černelič – Izvršni svet Krško
Miha Jazbinšek – MVOUP
Franc Glinšek - Izvršni svet Krško
Goran Rovan

  DIREKTORICA O KOSTAKU IN PRIPRAVLJENOSTI ZA ZIMSKO SLUŽBO
Konec leta 1992 je Kostak povabil poslovne partnerje, predstavnike občine in novinarje na predstavitev podjetja, prikazal pa je tudi pripravljenost za opravljanje zimske službe. Ohranjen je govor, ki ga je takrat imela direktorica Silvana Mozer.
»Spoštvovani gosti, dragi poslovni partnerji!
Dejavnosti, ki jih opravlja naše podjetje smo včasih rekli dejavnost posebnega družbenega pomena, danes jo v vseh dokumentih opredeljujejo kot storitve, ki omogočajo normalno delo in življenje občanov oz. dejavnost varstva okolja.
Ker se tega zavedamo, poskušamo tudi s posodobitvami kvalitetne in hitre storitve. Področja, ki jih obvladujemo so številna, so tista, ki so najboljše opravljena, če se ne vidijo. Spoznavamo pa, da naše delo ni najbolje poznano vam, ki naše storitve uporabljate. Temu je namenjen naš današnji prikaz.
Želimo vam predstaviti podjetje, uspehe in težave, ki jih imamo pri našem delu, želimo se vam zahvaliti ob zaključku leta za sodelovanje za katerega upamo, da lahko rečemo da je uspešno.
Kostak je podjetje, ki opravlja naslednje dejavnosti:
-         vse komunalne: vodooskrba, snaga, pokopališka in pogrebna dejavnost,
-         nizke gradnje: gradnja in vzdrževanje cest, gradnja in vzdrževanje infrastrukturnih objektov, adaptacija in popravila stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov,
-         čiščenje poslovnih prostorov,
-         storitve kurjenja stanovanjskih poslovnih prostorov,
-         trgovina povezana z našo dejavnostjo.Organizirani smo še po starem in lastninska zakonodaja za nas še ni sprejeta. To delo čaka nas in občino v letu 1993. Za nas je proces lastninjenja še nekoliko bolj zapleten, saj moramo določiti:
-         javno lastnino,
-         počakati kaj bo z lokalno samoupravo, koliko občin in kakšne bodo njihove pristojnosti,
-         nato pa se tako kot vsi drugi še privatizirati.
S strahom gledamo predvsem na nedorečeno zakonodajo o lokalni samoupravi, saj lahko povzroči ponovno razdrobitev tehnično zapletenih komunalnih sistemov. Pomeni lahko še več administriranja, saj na primer za deponijo je premala sedanja občina in se v Posavju ne moremo dogovoriti, kaj bo, ko bo deset ali več občin.
Poslovni rezultati so za današnje razmere dobri. Ustvarili smo 550 mio tolarjev celotnega prihodka. Težave, s katerimi se ubadajo podjetja v naši občini, se takoj odrazijo na naše poslovanje in tako smo se celo leto ubadali predvsem z nelikvidnostjo.
Zaposlujemo 260 ljudi in racionaliziramo poslovanja s prerazporeditvijo in širitvijo poslovanja. Želim pa poudariti to, kar mislim, da tudi sami premalo poudarjamo. Večino celotnega prihodka smo ustvarili na prostem trgu v konkurenčnem boju. V to smer so tudi usmerjene vse naše modernizacije in posodobitve, ki vam jih danes želimo prikazati. Njihove tehnične zmogljivosti in možnosti bodo predstavljene od delavcev, ki bodo z njimi delali. Naša želja je, da bi ti stroji vam najbolje in hitro opravili storitve. Predvsem dva segmenta posebej izpostavljamo:
-snago
-zimsko službo.
Pri snagi se vključujemo v nove trende, pripravljamo se na sortiranje na izvoru in pripravljamo se na izvedbo slovenskega koncepta IKROS. Velik problem, ki pa se ga moramo lotiti, je nova deponija, saj bo obstoječa kmalu polna in še na zelo občutljivem mestu je - vsako leto nam jo poplavi.
Nov odlok o ravnanju z odpadki nam nalaga, da v treh letih preidemo na sortiranje odpadkov na izvoru, obenem pa moramo odvoz razširiti na vsa naselja v naši občini. Drugi del je zimska služba. Čeprav so v zadnjem obdobju zime mile, se v podjetju pripravljamo in upamo, da nas sneg ne bo presenetil. Ne samo to, želimo uporabljati nove tehnologije, ki manj onesnažujejo okolje.
V letošnjem letu bomo delovali poskusno, proizvajalci pa nam zagotavljajo dobre rezultate na cesti, zadovoljni pa naj bi bili tudi vozniki avtomobilov. Veliko je tega kar želimo predstaviti, vendar bi vašo pozornost usmerila samo še na instrument za odkrivanje okvar na vodovodnem omrežju, ki nam je v letošnjem katastrofalnem sušnem obdobju zelo služil.
Imamo pa še mnogo želja in potreb za katere želimo, da bi se kmalu uresničile. Velika želja nas zaposlenih je, da bi enkrat našli tudi možnosti ureditve naše lokacije Žlapovec, saj smo še vedno v začasno preurejenih vojaških prostorih. Vendar pa o željah in potrebah kdaj drugič.
Dragi poslovni partnerji!
Z današnjim prikazom vam želimo povedati, da razpolagamo z znanjem in imamo tehnične možnosti, da zadostimo osnovnim potrebam, ki jih občan in podjetje potrebujeta za normalno delo in življenje ob pogojih kakršnih pač so v naši mladi državi. Trudili se bomo, da bomo tudi v bodoče šli s časom naprej.
Ob koncu vam želim mnogo poslovnih uspehov v letu 1993 in osebnega zadovoljstva.«
Direktorica Silvana Mozer, 28. decembra 1992?

O tem dogodku – predstavitvi podjetja in zimske službe je poročala tudi TV Slovenija.

TV Slovenija, 28. december 1992
PRIPRAVLJENI NA ZIMO
«Zadnje mile zime krških komunalcev niso uspavale. Kljub temu so se letos spet temeljito pripravili na zimske razmere, saj morajo poskrbeti kar za 260 km cest v krški občini. Zato so letos v Kostaku nabavili še dva nova stroja. To sta komunalni traktor, s katerim bodo lahko hitreje in bolj temeljito očistili pesek s cest, s priključki pa bo uporaben tudi za košnjo, sekanje in druge dejavnosti. Nabavili pa so tudi kombiniran posipalec, s katerim bodo lahko začeli posipavati ceste s kalcijevim kloridom, ki učinkuje tudi pri zelo nizkih temperaturah in pri tem ne ogroža okolja. Za oba so odšteli več kot sedem mio tolarjev. Seveda pa s tem še niso zadovoljni, saj vedo, da še zdaleč niso dovolj pripravljeni za zimsko čiščenje. Zato bodo tudi letos morali najemati kooperante, če bo zima pokazala prave zobe.«
Goran Rovan

 Krški kanal, 29. december 1992
KOSTAK PRIPRAVLJEN NA ZIMO
Skoraj pozabili smo že, da smo zadnje dni leta pričakali obdane s snežno oddejo. Vendar tudi zadnje mile zime krških komunalcev niso uspavale. Ti imajo namreč za očistit kar 260 km lokalnih cest in ulic v krški občini. So pa precej skromno opremljeni. Zato so letos nabavili kar dva nova stroja. Včeraj so ta dva stroja in še drugo mehanizacijo, ki jo premorejo v Kostaku predstavili direktorjem podjetij in predstavnikom krajevnih skupnosti. Letos so namreč v Kostaku nabavili nov posipalec, ki lahko posipuje sol, pesek ali druge granulate, lahko pa tudi razprši kalcijev klorid, ki v svetu vse bolj nadomešča klasično sol, saj deluje tudi pri nižjih temperaturah in ne ogroža okolja. Zdaj bodo morali urediti še skladišče za kalcijev klorid.
Nabavili so tudi komunalni traktor za čiščenje cest, še posebej peska, ki ostaja po posipanju, s priključki pa je z njim mogoče tudi kositi in striči žive meje. Za oba stroja so odšteli več kot sedem milijonov tolarjev. Za čiščenje snega je v Kostaku v stalni pripravljenosti 17 delavcev, po potrebi pa jim priskočijo na pomoč tudi kooperanti.
Ob predstavitvi opreme za zimsko čiščenje cest, pločnikov in trgov, pa tudi tovarniških dvorišč, so prikazali tudi stroje za odvoz smeti, saj bo krška občina postopoma prešla na ločen sistem zbiranja odpadkov, potrebno bo zgraditi sanitarno deponijo, pohvalili pa so se tudi z napravo za ugotavljanje napak na vodovodnem omrežju.
Goran Rovan

1993

TESNILNA ZAVESA ZA SMETIŠČE?
»Po nekaterih pričakovanjih bo državno ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo Komunalnemu stavbenemu podjetju Kostak Krško del finančnih sredstev, za katera je Kostak zaprosil na podlagi natečaja, ki ga je razpisalo omenjeno ministrstvo. Denar, glede katerega še ni uradnega sklepa, bi Kostak uporabil pri izdelavi tesnilne zavese na komunalnem smetišču. To bo vgradil v vsakem primeru, ker bo služila za prestrezanje izcednih vod in bo deponijo varovala pred poplavo. Če bo ministrstvo res pomagalo, se bodo omenjenega popravila smetišča lotili že letos.« Tako je zapisal Dolenjski list v svoji 39. številki, ki je izšla 30. septembra 1993.

Na vrh strani

1994-2000   Kostak - delniška družba

Po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij se je Kostak 1994. preoblikoval v delniško družbo. V fazi lastninjenja so bili iz premoženja podjetja izločeni infrastrukturni objekti in naprave, ki so bili preneseni na občino Krško, preostali del pa se je lastninil. Lastniška struktura je bila naslednja: 47% upravičenci notranjega odkupa (zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci), 32% skladi oziroma PID-i in preostalih 21% občina Krško. Vrednost delnice je bila takrat 4.000 sit.
V tem letu je podjetje obeležilo svojo 40 letnico in uredilo poslovne prostore v Žlapovcu. Leto kasneje je za svoje gospodarske dosežke prejelo priznanje Območne organizacije Gospodarske zbornice Slovenije za Posavje. 1995. je delniška družba nadaljevala z uspešnim poslovanjem in dokončala program lastninskega preoblikovanja, imela je 285 zaposlenih, leto kasneje pa že več kot 300.

Registracija d.d. preimenovanje v »stavbno«
Lastništvo – sprememba – skladi, pidi

KOSTAK SPET Z IZGUBO
V letu 1997 je Kostak prvič po dolgih letih posloval z izgubo. Junija leto kasneje je v Krškem skupaj z obema komunalnima podjetjema (KOP Brežice in Komunala Sevnica) uspešno organiziral XIV. Srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, začel pa je tudi z obsežno obnovo Kostanjevice na Krki.
Kostak je nadaljeval s širitvijo gradbene dejavnosti, saj si je obetal večje posle pri gradnji hidro elektrarn na Savi in avtoceste. Najprej je od Pionirja v stečaju kupil proizvodne prostore in zemljišča v Veliki vasi, od propadle Agrafe stroje v gramoznici in stroje v lasti Togrela ter prevzel 140 zaposlenih, katerim naj bi se pridružilo še 54 Agrafinih delavcev. Podjetje Togrel si je poželelo tudi gradbeno podjetje Begrad iz Novega mesta, zato je prevzelo 50,23 % delež v Kostaku, ki ga je odkupilo od odškodninskega sklada in pooblaščenih investicijskih družb. Tu se je zapletlo, saj naj bi večinski (53%) lastnik hčerinske družbe Togrela pred tem postalo podjetje Osa iz Krške vasi oziroma njen naslednik GIP-o. Zato je morala oditi direktorica Silvana Mozer, za vršilca dolžnosti pa je bil imenovan Ljubo Munih.

 1994

LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE
Do leta 1993, ko je bil sprejet Zakon o gospodarskih javnih službah, je bil Kostak podjetje posebnega družbenega pomena, ker je opravljalo komunalne dejavnosti. Zato se je po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij preoblikoval v delniško družbo. Sklep o načinu preoblikovanja podjetja je sprejel zbor delavcev 25. februarja, program lastninskega preoblikovanja pa je bil sprejet 12. maja 1994 na drugi redni seji delavskega sveta podjetja, ki jo je vodil predsednik Janko Hrovat, pred tem pa je nanj dal soglasje tudi sindikat (10. maja). Program preoblikovanja je bil javno objavljen 19. avgusta 1994 v časniku Delo in v Uradnem listu RS št. 48 (. Avgusta 1994).
V fazi lastninjenja so bili iz premoženja podjetja izločeni infrastrukturni objekti in naprave, ki so bili preneseni na občino Krško, preostali del pa se je lastninil. Prenos na občino je bil opravljen 29. oktobra 1993. Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je 11. novembra 1994 (št. Odločbe: LP-111/0328-ST) izdala soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja Komunalno stavbenega podjetja Kostak p.o, v sodni register, izvedenega po 7. julija odobrenem Programu preoblikovanja podjetja (št. Odločbe LP-328/94-ST). 19. avgusta je bil sprejet statut in akt o lastninskem preoblikovanju podjetja v delniško družbo, katere osnovni kapital je znašal 234.856.000,00 tolarjev in je bil razdeljen na 58.714 delnic.
Lastniška struktura po končanem postopku lastninjenja je bila takrat naslednja: 21% občina Krško (12.244 delnic), 47% jih je prišlo v last upravičencev notranjega odkupa in interne razdelitve (zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci), preostalih 32% pa skladom oziroma PID-om (Sklad RS za razvoj, Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Odškodninski sklad). Vrednost delnice je bila takrat 4.000 sit, v Kostaku pa je bilo zaposlenih 250 delavcev.
Prvi člani nadzornega sveta so bili: Janko Hrovat, Meta Povhe, Justin Pacek, Svetlana Meglič, Tomaž Šubic, Ivanka Zupančič, Stane Kozole, Vladimir Vizlar, Dragica Koritnik, Jože Zobec in Franc Čepin.
Odločba Agencije za vpis, sklep sodišča o vpisu (Srg 94/02276)

NOV ZAŠČITNI ZNAK FIRME
V statutu so na novo določili tudi zaščitni znak firme. Tega sta sestavljala grafični simbol in napis Kostak. Osnovna oblika grafičnega simbola je bil kvadrat, razdeljen z diagonalami, s čimer se dobijo geometrijske forme kvadratov in trikotnikov, osnovnim formam pa je bil dodan še krog. Iz osnovnih trikotnikov je bila sestavljena črka K – začetna črka imena Kostak in to v zeleni barvi. Iz krožnih elementov je bila sestavljena cev v prečnem prerezu, njen spodnji del je bil modre barve. Napis Kostak - sestavljen iz konstruiranih črk pa je bil postavljen v smeri diagonale kvadrata grafičnega simbola. Zaščitni znak in celostno podobo podjetja je izdelal Savaprojekt iz Krškega.
Zaščitni znak Kostak

GLASNIK KOSTAKA
1994. leta je Kostak začel prvič izdajati svoj časopis. Poimenovali so ga »Glasnik Kostaka«. V tem letu sta izšli dve številki, ki sta bili posvečeni lastninskemu preoblikovanju podjetja v delniško družbo. V prvi številki, ki je izšla junija, je direktorica Silvana Mozer v uvodniku zapisala, da se je v anonimni anketi kar 70% delavcev izreklo, da so pripravljeni vložiti svoj certifikat v podjetje. V Glasniku, ki je izšel na 12. straneh, je bilo objavljenih več prispevkov o lastninskih pojmih: Kaj je certifikat?, Kako izpolniti lastninsko nakaznico?, Kaj bomo imeli od certifikatov in delničarstva?, Kaj je investicijska družba?, Borzni slovarček in Mala šola delničarstva. Objavljen je bil tudi terminski plan privatizacijskih aktivnosti in pojasnjena interna razdelitev delnic. V glasniku pa je bila predstavljena tudi organiziranost Komunalno stavbenega podjetja Kostak Krško v procesu privatizacije.
Naslovnica Glasnika

Glasnik Kostaka, junij 1994 (št. 1)
ORGANIZIRANOST KOMUNALNO STAVBENEGA PODJETJA »KOSTAK« KRŠKO V PROCESU PRIVATIZACIJE
Članek v celoti

DRUGA ŠTEVILKA GLASNIKA
Avgusta 1994 je izšla druga številka Glasnika Kostaka. Tokrat le na osmih straneh, v njej pa je naveden tudi Uredniški odbor, ki so ga sestavljali: Silvana Mozer, Elizabeta Cemič, Anica Topolovšek, Miloš Kukovičič in Mojca Brinovec, ki je bila odgovorna urednica. Glasnik je tiskala Sitografija Geršak iz Krškega, grafično pripravo je naredilo podjetje Slovenec d.o.o. iz Ljubljane. Glasnik je izšel v nakladi 300 izvodov. Tudi tokrat je bilo največ prostora namenjeno programu lastninskega preoblikovanja podjetja, ki ga je 7. julija 1994 podprla tudi Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP 328/94-ST. V Glasniku je bil tudi poziv vsem upravičencem, zaposlenim, nekdanjim delavcem podjetja in upokojencem, da predložijo lastniške certifikate za interno razdelitev delnic oziroma, da izrazijo svojo odločitev o zamenjavi certifikata za delnice Kostaka.
V tej številki je bilo objavljenih tudi precej fotografij o urejanju poslovnih prostorov in okolice upravne stavbe v Žlapovcu, poziv delavcem, da se udeležijo športnega in delovnega tekmovanja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije v Kopru (16. in 17. septembra), predstavljen pa je bil tudi program obeležitve 40 letnice podjetja.
Naslovnica Glasnika

Glasnik Kostaka, avgust 1994 (št.2)
40 LETNICA PODJETJA
Članek v celoti + fotografija

1995

kdaj novo ime Komunalno stavbno podjetje Kostak, uredilo z registracijo delniške družbe v sodni register 1995,

VPIS DRUŽBE NA OKROŽNEM SODIŠČU V KRŠKEM
15. marca je Sklad RS za razvoj, ki ga je vodil direktor Uroš Korže prodal svoj paket delnic pooblaščeni investicijski družbi Atena ena in Atena dve. Lastniška struktura družbe je potem bila naslednja: Sklad republike Slovenije za razvoj (9.294 delnic), Atena – družba za upravljanje investicijskih skladov (9.294 delnic), Slovenski odškodninski sklad (4.647 delnic), Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (4.647 delnic), občina Krško (12.244 delnic).
Okrožno sodišče v Krškem je 26. septembra 1995 vpisalo delniško družbo Kostak v sodni register in tako opravilo vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja ter uskladitev dejavnosti s standardno klasifikacijo (odločba Srg 94/02276). To je bilo objavljeno tudi v uradnem listu RS 19. februarja 1998 (št 12), kjer pa je navedeno ime: KOSTAK, komunalno stavbno podjetje d.d. Pomota ali kaj drugega?
V obvestilu Statističnega urada Republike Slovenije je 6. decembra 1995 vpisano »stavbeno«, 10. septembra 1997 pa »stavbno« podjetje. Pri tem je zanimivo, da je v obvestilu iste institucije, ki nosi datum 14. november 1994, navedeno kot ime firme: Komunalno stanovanjsko podjetje Kostak Krško, čeprav se je to spremenilo že 20 let pred tem (1975).

KOSTAK DOBIL PRIZNANJE ZA GOSPODARSKE DOSEŽKE
V letu 1995 je Kostak prejel priznanje območne organizacije GZS za Posavje za leto 1994. O tem je pisal tudi novinar Dela Vlado Podgoršek v svojem časniku (12. maj 1995) pod naslovom: »Za lani nagrajena Kostak Krško in AFP Dobova.
»Na popoldanski seji odbora območne zbornice Posavja so se dogovorili o pripravah na obisk predsednika vlade dr. Janeza Drnovška ter volitve v organe GZS in OGZ Posavja. Podjetjema Kostak Krško in AFP Dobova so ob koncu podelili tradicionalna priznanja za gospodarske dosežke v letu 1994.
Komunalno stavbno podjetje Kostak Krško, ki zaposluje 270 delavcev, ima za sabo 40 uspešnih let, med prvimi v svoji panogi  jim je uspelo izpeljati lastninsko preoblikovanja, svojo dejavnost pa širijo tudi na gradbenem področju, o čemer govore številni objekti.«
Fotografija, priznanje ?

 NAŠ GLAS (???)
Replika na članek v Našem glasu št. 39 z naslovom
OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE KRŠKO
Napisan s strani osnovnih organizacij treh političnih strank iz Krškega
Iz samega teksta ni povsem razvidno, kam avtorji (predsedniki OO strank SDS, SKD in SLS) uvrščajo družbo Kostak - ali med uspešna ali neuspešna podjetja. Ker iščejo odgovornost za poslovanje med »vodilnim kadrom v Kostaku oz. v vladi, ki zagotavlja neustrezno gospodarsko politiko«, in prav zaradi tega odgovarjam na objavljeni članek.
Podjetje Kostak vodim šesto leto in ves ta čas podjetje ni poslovalo z negativnim rezultatom. Pogoji gospodarjenja v občini Krško so bili katastrofalni, saj so se vršili stečaji naših kupcev, pa vendar smo uspeli, da smo dobili terjatve v veliki meri poplačane pred uvedbo stečajnega postopka. Cene komunalnih storitev so že od leta 1991 pod kontrolo države in zaradi umetnega zadrževanja inflacije in varovanja družbenega standarda vsa ta leta zaostajajo za rastjo industrijskih cen, torej cen vhodnih surovin. Škarje med cenami komunalnih storitev se vsa ta leta odpirajo v našo škodo, pa vendar smo uspeli, da standard storitev ohranimo na zadovoljivem nivoju. Poleg tega smo razvijali tržno dejavnost in tudi na ta način preprečili nastanek krize in motnje v poslovanju podjetja.
Zaposlujemo 290 delavcev. Boljši rezultati ves ta čas niso temeljili na odpuščanju delavcev. Nasprotno - poskušali smo z novimi dejavnostmi produktivneje zaposliti obstoječe zaposlene in še dodatno zaposlovali.
V letu 1993 smo pričeli z lastninjenjem podjetja in naprej predali v lastništvo občini vse objekte in naprave gospodarske infrastrukture (v treh letih pa občina še ni uspela narediti premoženjske bilance). Nato pa smo izvedli odkup podjetja in kapitalsko spremembo in v letu 1995 vpisali delniško družbo Kostak Krško v sodni register, kjer imajo zaposleni 47% delež, občina 21% delež, ostalo pa so skladi republike. Lastninjenje je potekalo brez pretresov, brez vzporednih podjetij in z veliko stopnjo zaupanja delavcev v podjetje. Danes smo v Krškem EDINA DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje.
Vendar pa so naši plani smeli. Dali smo ponudbo, da kupimo 51% delež v podjetju IGM Sava Krško. Na natečaju sta se javili še dve podjetji iz tujine. Ocenjujemo, da bi bilo za to lokalno skupnost ter za podjetje IGM dobro, da strnemo vrste doma in poskušamo v podjetju začeti nov razvojni ciklus. Ne gre samo za eksplotacijo naravnega bogastva, ki bi lahko prišel v upravljanje tujcem, gre tudi za to, da ima podjetje ob velikih naložbenih planih v Posavju (avtocesta, hidroelektrarna…) realne razvojne možnosti. Podjetje Kostak ne more tekmovati, kdo da višjo kupnino Skladu za razvoj v Ljubljani in ocenjujemo, da bi z ukrepi lokalne skupnosti lahko izvršili navidezno prednost kupcev iz tujine. ALI BOMO TO STORILI?
Ocenjujemo, da smo vodilni delavci naredili največ v danih pogojih in za podjetje nikakor ne moremo reči, da je poslovalo neuspešno.
Pogoje gospodarjenja komunalnega podjetja po zakonih zagotavlja VLADA LOKALNE SKUPNOSTI. Tu se z avtorji članka (predsedniki političnih strank SDS, SKD in SLS) strinjam, da je neustrezna gospodarska politika vzrok motenj v podjetju.
Občina že nekaj let ne poravnava svojih obveznosti Kostaku in danes je dolg že okoli 200 milijonov SIT. Zaradi tega imamo v podjetju stalne likvidnostne težave, ki se odražajo v zadolževanju podjetja z visokimi obrestmi in nerednim poravnavanjem obveznosti do dobaviteljev. Avtorji v članku navajajo, da je občina zadolžena za VEČ LETNIH PRORAČUNOV in še »več« pomeni višino »TREH LETNIH PRORAČUNOV« je to okoli 8.000.000.000,00 SIT (90 milijonov DEM???!). In čeprav je med podpisniki župan občine Krško, ki najbolj pozna zadolženost občine, iskreno upam, da se pisci članka zelo motijo. Če pa številka drži, potem se v podjetju resnično bojimo, da svojih terjatev ne bomo dobili poplačanih.
V občini je zelo razvito šušmarstvo, ki naše storitve na trgu spravi v neenakovreden položaj, pa naj bo to pogrebna dejavnost, ali pa razna podjetja, ki se pojavljajo na natečajih za oddajo del. To pomeni manj plačanih davkov, ki jih moramo nadomestiti drugje z višjimi stopnjami in tam, kjer še sploh lahko vzamemo. Na tem področju občina ni storila ničesar, mnogokrat pa s svojimi ukrepi celo omogoča podrobne dejavnosti.
Mnogo je še ukrepov in aktivnosti, ki bi jih lahko in morali storiti v občini. Vsakdo, ki je na oblasti, mora prisluhniti očitkom, ne pa, da jim ne bo »dovolil«, kakor pišejo avtorji.
Kljub temu, da sodi članek predsednikov treh političnih strank že v volilno kampanjo, smatram, da je nepošteno do podjetja Kostak, da se ga uvršča med neuspešna podjetja v občini. Takšno oceno si nebi smeli dovoliti predsedniki vladajočih strank v občini.
Silvana Mozer dip. oec., Direktorica Kostak d.d. Krško

 Dnevnik, 6. junij 1995 (št. 151)
Kostak in občinski možje o komunalni problematiki občine Krško
NAJVEČJI PROBLEM JE PITNA VODA
Pitno vodo naj bi zavarovali tudi z ostrim kaznovanjem kršenja predpisov
Krško – Za red in snago v občini Krško že 40 let zadovoljivo skrbi Komunalno stavbeno podjetje Kostak. Da bi tako tudi ostalo, so se vodilni tega podjetja sestali na pogovoru z občinskimi svetniki, katerim so predstavili svoje delo s problemi vred in prisluhnili pripombam občinskih mož. Rdeča nit razprave je bila skrb za izboljšanje kakovosti pitne vode.
Kostak se je predstavil kot razmeroma uspešno podjetje, ki že nekaj let ni imelo izgube, a tudi velikih dobičkov ne. Z 285 zaposlenimi spada med velika podjetja, ki poleg osnovne komunalne dejavnosti opravlja še nekatere tržne dejavnosti, kot so gradbeništvo, storitve, popravila in čiščenje poslovnih prostorov. Po koncu podržavljenja in privatizacije je lastnica 20 odstotkov kapitala občina, 48 odstotkov je v lasti zaposlenih, ostalo pripada trem državnim skladom. Pravijo, da ostajajo uspešni zaradi večjega obsega tržnih dejavnosti, komunalne dejavnosti pa jim zaradi zamrznjenih cen prinašajo izgubo. Zaradi tega so občini predlagali uvedbo komunalnih taks po zgledu drugih občin. Velik problem zadnjih let so nelikvidnost in visoke terjatve do občine, ki onemogočajo izplačila dobaviteljem in naročnikom. Prisotni na posvetu so se strinjali, da mora biti prednostna naloga občine v prihodnosti skrb za boljšo pitno vodo. Pred leti izdelana študija je pokazala porazno kakovost vode, ki je še posebej problematična na Senovem in v Kostanjevici. Večino vodnih zajetij ogroža bakteriološka oporečnost ali pa preveč nitratov. Poleg zaščitnih ukrepov, kot sta varovalni pas in čistilna naprava, bo treba pritisniti tudi na posameznike, ki ne upoštevajo predpisov (o škropljenju, gradnji greznic itd.). V razpravi so se zavzeli za večji nadzor in ostre sankcije proti kršiteljem. Župan Danilo Siter je opozoril, da bi enako veljalo ukrepati v primeru črnih odlagališč odpadkov, ki jim komunala do sedaj še ni prišla do živega. Najnovejša nevarnost onesnaženja je opuščeni kerozinovod na Senovem, ki naj bi ga pomagalo očistiti ministrstvo za obrambo.
Katja Haler

Pripomba: Katja Haler je pomotoma zapisala kerozinovod na Senovem namesto v Leskovcu

Delo, 7. junija 1995 (št. 129)
KOSTAK PRIDE V SLEHERNO HIŠO
Komunalno stavbno podjetje Kostak Krško opozarja na težave, ki jih ima pri poslovanju – Že zdaj bi potrebovali deponiji in lokacijo za novo pokopališče
Krško, 6. junija - Komunalno stavbno podjetje Kostak Krško je ob 40-letnici ustanovitve občinskim svetnikom predstavilo svoje dosežke in načrte, predvsem pa težave, s katerimi se srečuje. Po številnih reformah komunalnega gospodarstva je nazadnje sledil prenos objektov in naprav gospodarske infrastrukture v last občine. V podjetju Kostak že ugotavljajo, da bo treba skupaj z občino hitro rešiti prenekatero težavo komunalnega značaja.
Direktorica podjetja Silvana Mozer, ki vodi 285 članski kolektiv, pri tem opozarja na projektne naloge, ki jih je Kostak zastavil na področju posodabljanja tehnologije oziroma razvoja podjetja. Tak je denimo projekt ravnanja z odpadki, saj v občini ne vedo, kam s koristnimi odpadki. Pa tudi sanitarna deponija Spodnji Stari grad bo čez leto dni polna. Le z določenimi posegi zunaj koridorjev električnih daljnovodov bi lahko problem odložili še za eno leto. Ne gre pozabiti, da je zakonodaja zdaj precej strožja, predvsem pa deponije ne smejo ogrožati podtalja in podtalnice. Seveda se Kostak tudi zaradi tega vključuje v nastajanje študije ravnanja z odpadki v Posavju, ki bo menda prav kmalu končana. Še letos bi lahko po njenih izsledkih začeli uresničevati prva dela.
Glede preskrbe z vodo kaže omeniti, da Kostak upravlja s 140 kilometri primarnega in 165 kilometri sekundarnega omrežja in vsaj 80 večjimi objekti. Mnogo je že starih, zato bi morali vsako leto zamenjati vsaj 15.000 metrov vodovodnega omrežja. Podobno je s kakovostjo pitne vode, ki je kljub globinskim zajetjem še marsikje, zlasti na Senovem in v Kostanjevici, oporečna. V Krškem pa so denimo problematični nitrati, ki so od lanskega leta nenehno nad dovoljeno mejo, kar narekuje nujno sanacijo.
Podobno je z odvajanjem odplak in padavinskih vod, saj noben kanalizacijski sistem v občini nima čistilne naprave in opravljajo le vzdrževalna dela ter samo manjše rekonstrukcije. Krški kolektor se utegne zdaj zdaj sesuti, nujno bi bilo treba sanirati kanalizacijo tudi v Kostanjevici. Nič manj kritičen ni položaj pri krškem pokopališču, kjer je prostor le še za dva grobova. Položaj je, pravijo, nevzdržen, Kostak pa nemočen pri reševanju.
Ker je občina slab in nereden plačnik, Kostak že dlje časa tare nelikvidnost, pa tudi cene komunalnih storitev so zamrznjene, zato morajo najemati neugodne kredite, s čimer povečujejo stroške poslovanja. Vsaj delno se rešujejo s pridobivanjem komercialnih poslov in razširjeno močno gradbeno dejavnostjo, pri čemer imajo odmevne reference.
Vlado Podgoršek

1996

NOV NADZORNI SVET
22. februarja 1996 je skupščina Kostaka imenovala nov nadzorni svet delniške družbe Kostak, ki ga je sodišče vpisalo v register 18. julija. Sestavljali so ga: Karel Vardijan, Vinko Bah, Rudolf Mlinarič, Ivan Navoj, Janko Hrovat in Meta Povhe. Stari člani nadzornega sveta, ki so bili imenovani 19. avgusta 1994, so bili s tem dnem odpoklicani. V novem nadzornem svetu je bil ponovno Janko Hrovat, kateremu pa je 17. aprila članstvo prenehalo zaradi odhoda na novo delovno mesto izven podjetja, zato je bil s tem dnem v nadzorni svet imenovan Slavko Pirc. Tega je svet delavcev izvolil na svoji seji 7. maja 1996.

Gospodarski vestnik – posebna izdaja »Barometer privatizacije«, december 1996
USPEŠNO LASTNINJENJE IN RAZVOJ
KOSTAK, komunalno stavbeno podjetje, d.d., Krško, ima že več kot 40-letno tradicijo predvsem na področju komunalnih dejavnosti, gradnje in vzdrževanja cest ter gradnje infrastrukturnih objektov. V zadnjem času pa se podjetje uspešno uveljavlja tudi pri visokih gradnjah.
Zdaj je Kostak stabilno podjetje, organizirano kot delniška družba, ki zaposluje okoli 300 delavcev. Lastninsko in statusno preoblikovanje smo v podjetju pričeli v letu 1993 z izločitvijo premoženja, ki je skladno z določili zakona o gospodarskih javnih službah postalo lastnina lokalne skupnosti. Po metodi interne razdelitve in notranjega odkupa smo nato izvedli program lastninskega preoblikovanja med prvimi komunalnimi podjetji v Sloveniji in delavcem ponudili odkup delnice v skupni vrednosti 11.528.000,00 tolarjev (po stanju 31. decembra 1993). Več kot 88 odstotkov zaposlenih se je odločilo, da bodo svoj certifikat vložili v svoje podjetje, in tako smo program notranjega odkupa leta 1995 v celoti končali.
Po lastninskem preoblikovanju gospodarskih javnih služb smo orali ledino. V času, ko se je proces lastninjenja v javnosti enačil s krajo, smo v podjetju dosegli visoko stopnjo zaupanja in poskušali navedene postopke peljati kot vzporedne aktivnosti, ne da bi pri tem zanemarjali prihodek in dobiček.
Temeljne predpostavke gospodarjenja družbe že vrsto let niso naklonjene zahtevnejšim planskim ciljem, tako v komunalnem gospodarstvu kot v gradbeništvu. Pri izvajanju komunalnih dejavnosti smo omejeni na eni strani z nedodelano politiko lokalne skupnosti, po drugi strani pa je manj naložb.
Kljub temu načrtujemo, da se naš razvojni ciklus ne bo upočasnil, nasprotno-z novimi vlaganji bo treba rezultate poslovanja družbe še izboljšati.
Oglas (kopija)

LETNO POROČILO KOSTAK D.D. 1996
V poslovnem in letnem poročilu delniške družbe Kostak, ki ga je za leto 1996 pripravila direktorica Silvana Mozer je nekaj zanimivih podatkov in poročil. Tako takratna direktorica ugotavlja, da je družba Kostak, kljub neugodnim trendom gospodarjenja ohranila oziroma povečala fizični obseg dejavnosti in povečala število zaposlenih (teh je bilo konec leta 309, dodatno pa še 18 delavcev iz Zavoda za zaposlovanje po programu javnih del). V delniški družbi so nadaljevali s širjenjem območja odvoza odpadkov, tako je to obsegalo že 20.933 prebivalcev ali 73% vseh (28.538). Iz 79 naselij in za celotno gospodarstvo krške občine so deponirali 50.582 m/3 odpadov, zraven pa še 9.745 iz sevniške občine. Iz sistemov upravljanja z vodovodi so oskrbovali 74% vseh prebivalcev krške občine in jim v letu 1996 prodali 2.231.102 kubična metra vode. V upravljanju so imeli tudi 95 kilometrov kanalizacijskega omrežja brez zaključne čistilne naprave. Od enajstih pokopališč so pokopališko – pogrebno dejavnost izvajali na dveh, povsod pa so se srečevali s pomanjkanjem prostora. Niso pa bili uspešni pri dolgotrajnih pogajanjih za nakup družbe IGM Sava Krško v konkurenci s ponudniki iz Avstrije in Nemčije.
Med tržnimi dejavnostmi so nadaljevali s čistilnimi deli v jedrski elektrarni (tu je delalo 117 delavcev) in gradili več objektov – adaptirali SKB banko v Brežicah, opravljali rekonstrukcijo kanalizacijskega sistema v Krškem, gradili vodovodni sistem Veliki Trn, opravljali rekonstrukcijo kotlovnice v Tehnično-remontnem zavodu v Slovenski vasi, obnavljali upravno zgradbo Elektrarne v Brestanici ter podstrešne prostore na CKŽ 15 v Krškem.
Lastniška struktura osnovnega kapitala pa je bila sledeča:
20,853%        občina Krško.
15,829%        upravičenci interne razdelitve
31,659%        upravičenci notranjega odkupa
7,915%          Slovenski odškodninski sklad
11,081%        Atena 1 d.d. Ljubljana
4,748%          Atena 2 d.d. Ljubljana
7,915%          PID Krona Senior d.d.

Osnovni kapital je bil razdeljen na 58.714 delnic po nominalni vrednosti 4.000 tolarjev, knjigovodska vrednost delnice pa je bila 9.124 sit. V letu 1996 je prišlo do spremembe v lastništvu kapitala saj je Sklad za invalidsko in pokojninsko zavarovanje prodal svoj delež PID-u Krona Senior. Družba pa je v tem letu ustvarila 24.292.000 tolarjev dobička. V tem letu so v Kostaku končali lastninsko preoblikovanje in preobrazbo podjetja v delniško družbo, ki je bilo sicer formalno z vpisom družbe v sodni register končano že leta 1995. Že v začetku leta 1996 so bili izvoljeni oz. imenovani vsi organi družbe – tako nadzorni svet kot tudi uprava. Prva konstitutivna skupščina pa je bila 22. februarja. Na njej je bil izvoljen šestčlanski nadzorni svet: Rudolf Mlinarič, predsednik, Karel Vardijan, podpredsednik in Vinko Bah, Ivan Navoj, Meta Lipovž in Janko Hrovat, člani. V maju je svet delavcev razrešil Janka Hrovata in imenoval Slavka Pirca. Nadzorni svet je imel to leto sedem sej, prav toliko pa tudi svet delavcev.

1997

 IZ LETNEGA POROČILA
V letu 1997 je po ocenah Gospodarske zbornice Posavja gospodarstvo v Posavju doseglo najnižjo točko v razvoju, kar se je odrazilo tudi v Kostaku. Vzrok manjšemu dobičku so bile predvsem prenizke cene komunalnih storitev. Poleg tega ponovno niso bile podeljene koncesije.
Na področju gradbeništva so bile sklenjeni dve večji pogodbi: za izgradnjo šolskega centra v Krškem (560 mio) in obnovo Kostanjevice (260 mio), vendar se nobena pogodba ni realizirala. Zaradi mile zime je bila mehanizacija za zimsko službo angažirana v povprečju le 31%, bilo pa je sklenjenih 44 pogodb s podizvajalci, ki so izvajali usluge z gradbeno mehanizacijo, prevoze in dajali delovno silo. Ivedena sta bila tudi dva prevzema vodovodnih sistemov in to Zdole in Šutna v skupni dolžini tri kilometre. Vodooskrba je ustvarila izgubo v višini dobrih 18 mio tolarjev, kanalizacija 982 mio, odpadki pa skoraj 12 mio tolarjev.
V tem letu je bila sklicana ena skupščina delničarjev in šest rednih in ena izredna seja nadzornega sveta. Konec decembra je bilo v podjetju zaposlenih 301 delavec, kar je bilo manj ko leto poprej, ko je bilo 313 zaposlenih.

 Dolenjski list, 13. marec 1997 (št. 10)
ZARADI SMETI DOLENJA VAS NA BARIKADE
Krško - V krajevni skupnosti Dolenja vas je v bližini Spodnjega Starega grada že skoraj dve desetletji neprimerna sanitarna deponija. Tja poleg odpadkov iz cele krške občine vozijo tudi smeti iz sevniške občine. A kot kaže, je krajanom KS Dolenja vas prekipelo. Če ne bodo uresničene njihove zahteve, katerih rešitev se zaradi zadnjič prekinjene seje občinskega sveta vse bolj odmikajo, bodo 1. aprila zaprli dostop do deponije. Grožnje so vzeli resno, saj so že vložili prošnjo za zaporo ceste. Že prvi dan protesta, ki bo trajal vse do uresničitev zahtev, pa predvidevajo okoli 200 krajanov.
Vodstvo krajevne skupnosti Dolenja vas občinske može že več let opozarja na neurejene razmere na deponiji, vendar je sodu izbila dno seja občinskega sveta oktobra lani, ko so svetniki razpravljali o prizadevanjih za novo lokacijo in zavrnili amandmaje krajevne skupnosti Dolenja vas, ki je hotela opozoriti na neurejeno deponijo, ki nima dovoljenja za obstoj, zato so se krajani zavzeli za čimprejšnjo saniranje in novo lokacijo.
Občina je bila z namero krajanov KS Dolenja vas, da fizično preprečijo navoz novih odpadkov, seznanjena 21. decembra lani. V primeru izpolnitve zahtev, da se krajevni skupnosti dodeli mesečna renta in izvrši program urejanja prostora in gospodarske infrastrukture v letošnjem letu, ki ga je dostavila občina, pa krajevna skupnost dovoli obratovati deponiji še dve leti.  Krajevna skupnost Dolenja vas je sprva predlagala 20.000 nemških mark mesečne rente, a strošek zahtevane rente ni v ceni odvoza odpadkov, ki bi Kostaku zaradi zamrznitve cen komunalnih storitev prinašal izgubo.
Sledili so številni sestanki med predsednikom KS Dolenja vas in županom občine Krško. Prošnja, da bi se ta tema uvrstila ne dnevni red seje občinskega sveta, se ni uresničila ne na 23. ne na 24. seji, na kateri naj bi ta pereč problem obravnavali, a je bila seja odložena za nedoločen čas. Pred kratkim je krajevna skupnost pripravila predlog pogodbe o odškodnini za degradirano območje sanitarne deponije Spodnji Stari grad, v kateri je med drugim zapisano, da je čas za sanacijo do konca leta 1998, medtem ko naj bi KS Dolenja vas od 1.1.1997 dalje prejemala mesečno rento 5.000 nemških mark (da ta krajanom pripada, so potrdili tudi na ministrstvu za okolje in prostor), namenjena bo investicijam v degradirano območje, občina pa bi morala financirati program gospodarske infrastrukture.
Medtem ko sta predlog krajevne skupnosti na sestanku predstavnikov občine in krajevne skupnosti dosegli načelen dogovor, je županov urad pripravil nov predlog, ki ga mora potrditi še občinski svet. »Tak predlog krajevna skupnost zavrača. Po njem naj bi se reševanje sedanje deponije premaknilo do leta 2001, glavnina stroškov za program komunalne infrastrukture pa je premaknjena v leto 1998,« pravi predsednik sveta KS Dolenja vas Branimir Vodopivc in poudarja, da bo moral občinski svet sprejeti predlog krajevne skupnosti Dolenja vas in ne predlog urada župana. V nasprotnem primeru bodo morali občani občine Krško in Sevnice do neizpolnitve njihovih zahtev smeti hraniti doma.
Tanja Gazvoda

TV Slovenija, 20. april 1997
Z RAZPISOM DO LOKACIJE ZA KOMUNALNO DEPONIJO
Napoved: V Posavju si že leta prizadevajo, da bi zgradili regijsko komunalno deponijo, saj sta tako v Dobovi kot v Spodnjem starem gradu neustrezni in bo na njih vsak čas zmanjkalo prostora. Zato so pred kratkim vse tri posavske občine pristopile k skupnemu projektu ravnanja z odpadki, poiskali so možne lokacije, zdaj pa pričakujejo, da se bodo zainteresirane krajevne skupnosti same javile na razpis.
V Posavju še vedno nimajo ustrezne komunalne deponije, kamor naj bi odvažali odpadke. Premorejo le dve smetišči, v Spodnjem Starem gradu in Dobovi, kjer odlaganje odpadkov ni ustrezno rešeno, poleg tega pa bo v obeh kmalu zmanjkalo prostora. Zato se zdaj pospešeno ubadajo z iskanjem najprimernejše lokacije.
Danilo Siter - župan občine Krško, predsedujoči Sveta posavskih občin: »Glavni problem je seveda lokacija....ki bi ga naj zgradili.«
Da bi prišli do primernega prostora za regijsko komunalno deponijo, ta naj bi služila vsaj za dvajset let, bodo pripravili razpis.
Danilo Siter - župan občine Krško, predsedujoči Sveta posavskih občin: »Z razpisom se pravzaprav išče....nobenih vplivov na okolje. Pa vendarle želimo....ne samo komunalna deponija.«
Raport: Ali bo pot, ki so jo ubrali v Posavju, res izpolnila pričakovanja in bodo na ta način res prišli do lokacije za prepotrebno regijsko komunalno deponijo, pa se bo izkazalo že kaj kmalu.
Goran Rovan

 PREPOVED KAJENJA
V skladu s 16. in 17. členom Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je direktorica Silvana Mozer 10. junija 1997 izda sklep o določitvi prostorov, kjer je dovoljeno kajenje. Kot prostori za kadilce so bili določeni: delavnica vodovodnih instalaterjev za sektor komunala, pisarna vodje skladiščno nabavne službe s trgovino in pisarna administratorja II. V tehnično razvojnem sektorju, garderobni prostori sektorja nizke gradnje in priročni arhiv ter pisarne uprave v splošno kadrovskem in finančno računovodskem sektorju.

PONOVNO SPREMEMBA IMENA
Da bi ime podjetja zvenelo bolj slovensko, se je uprava delniške družbe v letu 1997 odločila, da ponovno spremeni ime firme. V besedici »stavbeno« so izpustili črko e, tako da se je glasilo: »Kostak«, komunalno stavbno podjetje d.d. Predlog za spremembo so poslali na Okrožno sodišče v Krškem 15. julija, to ga je obravnavalo in sprejelo 1. septembra, potem pa podalo predlog za objavo oglasa v Uradnem listu republike Slovenije. Hkrati so spremenili oziroma dopolnili tudi nekatere dejavnosti. Ob tem je potrebno omeniti, da dopušča Slovar slovenskega knjižnega jezika rabo obeh besed – stavbeno in stavbno. In zakaj je bila potem potrebna sprememba?

VODOVOD JE BIL ZAPOSTAVLJEN
V obdobju mojega delovanja v Kostaku (od 1987-97) je kolektiv hitro rasel. Prišlo je do modernizacije. Motilo pa me je, da je bila enota Vodovod malo zapostavljena.
V tem času se je podjetje namreč veliko ukvarjalo z gradbeništvom. Tu pa sem sam imel drugačne poglede. To je bil tudi nekako razlog, da sem potem odšel iz firme. Gradbeništvo je bilo namreč privilegirano. Kostak po mojem ni bil ustanovljen zaradi gradbeništva, temveč, da se ukvarja s komunalno dejavnostjo, kjer je bil uspešen. Videl sem vodovode v Nemčiji, Italiji,…in bili smo primerljivi z njimi. Kljub temu nismo imeli svojih strojev za izkopavanje in smo morali najemati kooperante. Zato je tudi prišlo do konfliktov glede prioritete. Sem pa prepričan, da je bil napredek v tem času zelo velik, tako da smo lahko nanj ponosni. Nekateri njegovi rezultati so še danes vidni.
Janko Hrovat, 1987-1997

TV Slovenija, 10. december 1997
VSE BLIŽE LOKACIJI ZA REGIJSKO DEPONIJO
Napoved: Posavci, ki so se že pred leti odločili za skupen koncept ravnanja s komunalnimi odpadki,  so kot kaže vse bliže dokončnemu izboru lokacije, na kateri naj bi zgradili sodoben Center za ravnanje s temi odpadki. Gradnja le tega je več kot potrebna, saj na obeh obstoječih deponijah skorajda ni več prostora, vse več pa je tudi divjih smetišč.
Na razpis so krajevne skupnosti ponudile kar 31 možnih lokacij, potem so ta izbor skrčili na sedem, od katerih so zdaj na podlagi izločilnih kriterijev izpadle štiri manj primerna področja.
Vladka Kežman - predsednica regijske komisije za pripravo izgradnje Centra za ravnanje z odpadki v Posavju: »Po prvi stopnji presoje....in pa KS Kapele.«
Raport: Na teh treh lokacijah, v Dobravi; Javorovcu in v bližini Brestanice, kjer smo tudi mi, se bodo zdaj večkrat oglasili različni strokovnjaki, ki bodo skušali poiskati najbolj primerno za gradnjo sodobnega regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki.
Vladka Kežman - predsednica regijske komisije za pripravo izgradnje Centra za ravnanje z odpadki v Posavju: »Rezultat te druge stopnje...določena najugodnejša lokacija.«
Pred dokončnim izborom bo potrebno preučiti tudi lastništvo ponujenih zemljišč, možnost njihovega odkupa, potem pa sprejeti še občinske prostorske akte in izdelati vse izvedbene projekte. Da tega, na kakšen način se bo posavska komunalna deponija gradila, niti ne omenjamo.
Goran Rovan

1998

TV Slovenija, 21. januar 1998
KDO ZAVLAČUJE Z OBNOVO KOSTANJEVICE
Napoved: Dolenjske Benetke, kot nekateri imenujejo najmanjše slovensko mesto in edino, ki stoji na otoku, že nekaj let kažejo bolj klavrno podobo. Mesto, za katero so trdili, da je spomeniško zaščiteno in zato omejevali njegovo obnovo, namreč propada. Odlok o zaščiti pa je bil sprejet šele v preteklem letu, ko so se svetniki krške občine odločili, da namenijo precej denarja za prepotrebno obnovo tamkajšnjega mestnega jedra. Vendar se ta, kljub zagotovilom, še vedno ni začela.
Raport: Potem ko je občinski svet lani...postavil temeljni kamen.
Milan Herakovič - predsednik sveta KS Kostanjevica na Krki: izjava
Z obnovo, ki naj bi stala 270 mio tolarjev, bi morali začeti že lani, vendar se je ta zavlekla zaradi dolgotrajnega sprejemanja občinskega proračuna, kjer so Kostanjevičani spet ostali prikrajšani.
Milan Herakovič - predsednik sveta KS Kostanjevica na Krki: izjava
Po predlogu proračuna krška občina tudi letos ne bo izpolnila svoje obveznosti, saj naj bi bilo za Kostanjevico namenjenih le 60 mio tolarjev.
Milan Herakovič - predsednik sveta KS Kostanjevica na Krki: izjava
Franc Svetec - izjava
Podjetje Kostak je s krško občino že podpisalo pogodbo o obnovi Dolenjskih Benetk, vendar ne more začeti z deli, saj niso bila pridobljena vsa soglasja krajanov, zato je bilo že izdano gradbeno dovoljenje umaknjeno. Vse to seveda zelo razburja krajane.
Željko Koljančič - izjava
O tem, kdaj se bo z obnovo začelo, si ne upa napovedati nihče. Zato je med krajani vse večje nezadovoljstvo, saj bi radi do leta 2002, ko bodo praznovali 750-letnico svojega mesta, dobili še bencinsko črpalko, obvoznico, čistilno napravo in obnovili tudi izgled mestnih hiš. Tokrat so trdno odločeni, da bodo pri svojih načrtih vztrajali in da se ne bodo spet pustili žejne prepeljati čez vodo.
Goran Rovan

 Dolenjski list, 19. februar 1998 (št. 7)
CENE ZA KOMUNALO OČITNO PRENIZKE
Krško - Glede na dejstvo, da komunalne dejavnosti zagotavljajo temeljne pogoje za življenje in delo, je pravzaprav čudno, da je ta problematika na dnevni red seje občinskega sveta prišla šele prejšnji četrtek, gotovo vsaj nekam let prepozno, saj dejstva kažejo, da je s komunalno infrastrukturo v občini marsikaj zelo narobe, odprtih pa je še veliko pomembnih vprašanj.
Le nekaj dejstev: od črpališča do uporabnikov se zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja izgubi več kot 40 odstotkov vode. Posebno poglavje je prav zato tudi kakovost vode, ki jo pijejo v občini Krško. Starost sistema za odvajanje padavinskih in odpadnih voda je že 20 do 35 let, omrežje pa je zgrajeno iz navadnih betonskih cevi, ki ne zagotavljajo vodotesnosti. V občini sploh še ni zgrajene čistilne naprave, tako da odpadne vode neočiščene odtekajo v vodotoke. Vse bolj problematična je začasna deponija odpadkov Spodnji Stari Grad, kjer ni dosežen leto dni zahtevan red, dokler pa se pogodba med KS Dolenja vas in občino ne bo spoštovala, deponija, na kateri je prostora le še za nekaj mesecev, ni dovoljeno širiti.
Pri vsem tem je res, da občani občine Krško v primerjavi z ostalimi občinami za komunalne storitve plačujejo podpovprečne račune, predvsem zaradi prenizkih cen pa se je tudi podjetje Kostak, d.d., v lanskem letu prvič v zadnjih desetih letih srečalo z izgubo: zaradi gospodarskih dejavnosti je znašala 40 milijonov tolarjev. Kot je povedala direktorica Kostaka Silvana Mozer, so v podjetju do leta 1993 s ceno storitev zagotavljali tudi stroške amortizacije, po letu 1993 nič več, od leta 1996 pa so zmanjšali celo tekoče vzdrževanje, tako da je intervencije vse več. Cene so nizke zaradi zamrznitve cen v letu 1992, a realno se le še nižajo in pomenijo nazadovanje. Svetovalno podjetje ZOP Ljubljana, ki je podalo svoje mnenje o izvajanju komunalnih dejavnosti v občini Krško, kot največjo pomanjkljivost v sestavi cene ocenjujejo nevključen strošek amortizacije za infrastrukturo, ki se od leta 1993 vodi v bilanci občine.
Kljub temu da so svetniki za to točko seje že dobili izjemno zajeten kup gradiva, in čeprav je že kazalo, da sploh ne bo jasno, o čem sploh govoriti, o komunali ali Kostaku, so le sprejeli nekaj sklepov. Med drugim tudi to, da se občinska taksa za obremenjevanje okolja namesto neposredno v proračun vključi v ceno enostavne reprodukcije, v letu 1999 pa naj bi se v ceno vključila tudi celotna amortizacija gospodarske infrastrukture. Urad župana bo moral čim prej pripraviti program sanacije izgube ter načrt tekočega in investicijskega vzdrževanja.
slika Silvana Mozer
Ker občina Krško ni uredila izvajanja gospodarskih javnih služb v javnem podjetju ali s podelitvijo koncesije, je lani sklenila pogodbo s Kostakom, nekdaj družbenim podjetjem. Ta danes upravlja večino gospodarskih javnih služb, je po lastninjenju v letu 1995 le v 20-odstotni lasti občine, skoraj polovični delež imajo delavci, bivši zaposleni in upokojenci. A to je že druga zgodba, o kateri, pa ne le o tej, bo v občinskem svetu kmalu spet tekla beseda.
T. Gazvoda

Delo, 1. april 1998
KOMUNALCI SE RAVNAJO PO ZAKONITOSTIH GOSPODARSTVA
Krško, 31. marca - »Delo našega javnega podjetja je na očeh vseh 28.000 občanov in vsakdo je `usposobljen`tako da bi v različnih razmerah ravnal drugače. Naša delniška družba pa se seveda mora ravnati po tržnih zakonitostih, saj je gospodarska panoga in nič več proračunska poraba. Skrbeti moramo za občutljivo področje, ki človeka spremlja vse življenje«, razmišlja direktorica podjetja Kostak Krško Silvana Mozer.
Še največ skrbi imajo s preskrbo z vodo. Na kraškem svetu okrog Kostanjevice na Krki je voda oporečna, na senovškem koncu pa kalna in jo je treba prekuhavati. Še pred nedavnim je bila zaradi nitratov oporečna tudi na Krškem polju, a se je po zaostrenem režimu v kmetijstvu oz. z manjšo uporabo gnojevke, njena kakovost izboljšala, medtem so uredili tudi sodobni vodovodni sistem Rore. S problemi so se spoprijeli tako, da so z vrtinami v Orehovcu nad Kostanjevico in na Dovškem pri Senovem poiskali kakovostno vode. Dovolj odlične nizkomineralne vode je tudi v opuščenem rudniku Senovo, ki bi se je splačalo izrabljati. Na Krškem polju se izboljšuje tudi kakovost podtalnice, ki v sušnih obdobjih močno niha. Sistem Rore je energetsko potraten in ga zato v celoti ne izrabljajo. Sicer pa podjetje Kostak preko 400 kilometrov dolgih cevovodov oskrbuje velik del občine Krško. Vsi objekti so povezani, naprave pa daljinsko vodene.
Odkar je država uvedla prispevek za onesnaževalce voda, so v občinskem središču začeli posodabljati kanalizacijo, poglavitna skrb krškega podjetja pa ostaja odvoz odpadkov. Pred petimi leti so jih začeli odvažati iz sedmih, zdaj pa jih že iz 123 naselij, zato se deponija v Starem gradu hitro polni. Prostora je le še za kakšno leto in toliko pomembneje je, da pride v Posavju hitro do izbora končne lokacije in gradnje skupne komunalne deponije.
Pri podjetju Kostak se medtem pripravljajo na zbiranje nevarnih odpadkov, denimo baterij in akumulatorjev ter avtomobilskih gum, s čimer žele prispevati k odpravi črnih odlagališč. V prihodnje bodo zunaj nadzora ostala le kmetijska zaščitna sredstva in zdravila.
Poleg skrbi za komunalno infrastrukturo se krško podjetje Kostak v čedalje večji meri ukvarja tudi z gradbeništvom. V domači in sosednjih občinah se lotevajo tudi večjih naložb, računajo pa tudi na ustrezen delež pri velikih posodobitvah v JE Krško in Termoelektrarni Brestanica. Prihodnji teden se bodo kot glavni izvajalec lotili prenove kostanjeviškega otoka. Sicer pa je petinski lastnik podjetja občina Krško. Kot investitor mnogih komunalij pa je slab plačnik, zato ima Kostak nenehne likvidnostne težave, ki kar naprej znašajo okrog 200 milijonov tolarjev.
Vlado Podgoršek

TV Slovenija, 4. junij 1998
OBNOVA KOSTANJEVICE SE JE LE ZAČELA
Napoved: Mnogi so prepričani, da imamo v Sloveniji le en otok - seveda Blejskega. Pa temu ni tako. Premoremo tudi otok sredi reke Krke, ki je obljuden in ima že častitljivo starost. To je naše najmanjše mesto Kostanjevica na Krki, ki bo leta 2002 proslavila svojo 750 letnico. Da bi jubilej dostojno pričakali, so na otoku s skoraj enoletno zamudo le pričeli s temeljito obnovo.
Dolenjske Benetke so v teh dneh eno samo veliko gradbišče, saj so delavci krškega Kostaka, ki mu je na javnem razpisu bilo zaupano izvajanje del v skupni vrednosti 244 mio tolarjev, pred mesecem dni začeli z že večkrat napovedano obnovo.
Silvana Mozer - direktorica Kostak Krško: »Delamo kanalizacijo....vsa dela se zdele izvajajo.«
Če bo izvajalcem služilo vreme in ne bo prišlo do kakšnih drugih zastojev, za zdaj namreč poteka vse po načrtih, bodo julija končali dela na Ulici talcev, na katero bo za nekaj časa preusmerjen ves promet, potem pa se bodo lotili še Oražnove ulice, da bi obe cesti pred zimo tudi asfaltirali. Kostanjevičani so sicer zadovoljni, ker se je obnova po več letih le začela, manj pa, ker ne bo urejen ves otok, seveda zaradi pomanjkanja denarja. Kljub obsežnim delom pa je Kostak vsem domačinom zagotovil dostop do hiš.
Silvana Mozer - direktorica Kostak Krško: »Največ težav je....uredimo sproti.«
V Kostanjevici se seveda zavedajo, da bo za dostojno proslavitev 750 letnice potrebno narediti še kaj. Tako si želijo tudi prepotrebne obvoznice, novega mostu, da čistilne naprave in bencinske črpalke sploh ne omenjamo.
Goran Rovan

Posavski obzornik, maj 1998 (št. 5)
XIV. SREČANJE DELAVCEV KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA SLOVENIJE BO V KRŠKEM
Posavska komunalna podjetja (Kostak Krško, KOP Brežice in Komunala Sevnica) bodo letos organizirala XIV. Srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, ki bo v Krškem, 19. in 20. junija 1998.
Vsakoletno dvodnevno srečanje delavcev komunalnega gospodarstva ima predvsem značaj delovnega srečanja, kjer delavci na tekmovalen način izmenjujejo izkušnje v delu in preizkušajo najsodobnejše materiale na področju vodovoda, kanalizacije in odvoza odpadkov.
Poleg delovnih tekmovanj pa vsako leto organizirajo tudi športna tekmovanj med delavci (kegljanje, tenis, nogomet, košarka, namizni tenis, šah, streljanje in vlečenje vrvi).
Prvi dan srečanja je namenjen predvsem srečanju vodilnih in vodstvenih delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije. Vsebina posveta so referati s področja aktualne problematike komunalne dejavnosti. Poleg vodilnih in vodstvenih delavce pričakujejo letos na posvetu tudi udeležbo najodgovornejših ljudi Ministrstva za okolje in prostor, ki je krovno ministrstvo komunalne dejavnosti. Popoldanski čas posveta pa bo namenjen ogledu razstave najsodobnejših materialov, opreme in mehanizacije v komunalni dejavnosti, ki bo na ogled v prostorih Osnovne šole Leskovec.
Drugi dan srečanja je tekmovalno obarvan tako na področju delovnih kot tudi športnih tekmovanj. V Krškem pričakujejo okoli 60 ekip s približno 1500 udeleženci, kar nameravajo gostitelji izkoristiti tudi za promocijo Posavja kot celote.
Organizatorji so tudi ponosni zaradi tega, ker bodo prav v Krškem prvič razvili prapor delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, ki ga bodo nato iz leta v leto prenašali iz kraja v kraj, tako kot potuje tradicionalno srečanje.

SREČANJE DELAVCEV KOMUNALE
Dolenjski list je 18. junija 1998 (št. 24) poročal o 14. srečanju in posvetu delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, ki naj bi bilo dva dni v Krškem, potekalo pa je pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor ter Združenja za varstvo okolja pri GZS. Predsednica organizacijskega odbora je bila direktorica krškega Kostaka Silvana Mozer. Posvet naj bi se začel v petek ob 9. uri, ko je bil sprejem za udeležence, nato naj bi razpravljali o okolju na poti v Evropsko unijo ter o trenutnih in dejanskih stroških okolja v Sloveniji. Popoldan je bilo družabno srečanje, dan kasneje – v soboto, pa so se komunalni delavci pomerili še v delovnih (vodovod, kanalizacija, odvoz odpadkov) in športnih disciplinah.
Fotografije

 2. julij imenovan nov član nadzornega sveta Branko Petan

 Dnevnik, 8. avgust 1998
Prebivalci Kostanjevice se bodo na žalost vsaj še štiri mesece dušili v prahu
PREDNOST MORA IMETI OBVOZNICA
Bo mestece zaradi pomanjkanja denarja v prihodnosti doživelo še kakšno razkopavanje?
Kostanjevica na Krki - To zanimivo mestece na otoku reke Krke že dobra dva meseca bolj spominja na kraj, ki ga je prizadel potres, kot pa na dolenjski turistični biser, kot mu domačini radi pravijo. Ulice so razkopane, stroji ropotajo, da je veselje, stare hiše, drevesa in ostalo zelenje, da o prebivalcih ne govorimo, pa se dušijo v prahu. Toda to je pač cena, ki jo mora plačati mesto, če želi svoj 750. rojstni dan, ki naj bi ga nadvse slovesno proslavilo leta 2002, pričakati povsem prenovljeno.
Ob našem obisku so delavci krškega komunalnega in stavbnega podjetja Kostak ravno hiteli z urejanjem zgornjega ustroja ene od obeh otoških ulic, Ulice talcev, po kateri že poteka dvosmerni promet, čeprav pride asfaltiranje na vrsto šele novembra. Težišče del se bo tako preselilo v vzporedno Oražnovo ulico, ki jo bodo najprej razkopali in v zemljo položili nove napeljave le do prečne ulice pri hišni številki 9, v drugi fazi pa jo bodo prenovili do Kambičevega trga. Vodja del, Meta Lipovž, nam je povedala, da pri izvajanju del doslej niso naleteli na nobene težave in da se natančno držijo predvidenih rokov, dosti manj pa so zadovoljni otočani, ki imajo na obnovitvena dela vrsto pripomb. Poleg tega da ne morejo razumeti, zakaj se lokalne oblasti z državo že desetletja neuspešno pogovarjajo o gradnji prepotrebne obvoznice, ki bi močno razbremenila promet skozi ta kulturni spomenik, niso zadovoljni niti z načrtovano dinamiko dela, po kateri bo izvajalec na Ulico talcev položil asfalt šele novembra, torej po koncu del na vzporednici. Kolikšne količine prahu bodo dotlej prekrile njihova bivališča in vrtove, si lahko le mislimo. Poleg tega posamezniki zaradi dosedanjih del kar poldrugi mesec niso mogli z avtomobili do svojih domov, kar, kot pravijo, niti ni najhujše. Bolj jih skrbi, kaj bo s kanalizacijo. To so položili le v ustroj glavne ulice, posamezne hiše, ki so od nje nekoliko oddaljene, pa nanjo niso priključene.
Tako kaže, da bo mestece v prihodnosti doživelo še kakšno razkopavanje, saj sedanjih 260 milijonov tolarjev, kolikor sta za obnovo namenili občina in država, za vse potrebno ne bo dovolj.
Ernest Sečen

 Posavski obzornik, 30. september 1998 (št. 11)
Kakšno vodo pijemo v Posavju (3)
VODOVODI »NA ČRNO«
Spoštovani bralke in bralci, kot avtorica prispevka po naslovom »Kakšno vodo pijemo  v Posavju«, se vam v svojem in v imenu uredništva zahvaljujem za vsa vzpodbudna pisma in odzive, ki ste nam jih poslali ali izrekli na to temo. V njih pa so zajeta tudi številna vprašanja, od katerih sem na nekatera že sama nameravala poiskati odgovore, ostala pa mi bodo v pomoč pri nadaljnjem delu. Vsekakor se bomo postopno potrudili prikazati vodooskrbo prebivalstva v vseh treh posavskih občinah, seveda pa bosta celovitost in točnost odgovorov na zastavljena vprašanja v precejšnji meri odvisna tudi od pripravljenosti odgovornih služb in posameznikov za sodelovanje v tej smeri.
V občini Krško lahko opazimo vidnejše, čeprav še vedno prepočasne premike pri združevanju malih vodovodnih sistemov večje. Tako bodo prav nekateri izmed lokalnih vodovodov v krški občini (Dolga Raka, Golek, Jelenik-Zabukovje, Kalce-Kočno, Lepa vas, Nemška vas, Nova Gorica, Sela pri Raki, Senuše in Veliki Trn) z več ali manj stalno »neustrezno pitno vodo » v kratkem vključeni pod upravljanje Komunalno stavbenega podjetja Kostak. Če do sedaj ti in ostali uporabniki niso plačevali vodarine, ker som imeli svoje lokalno zajetje, ima nadzorovana pitna voda svojo ceno v obliki vodarin, ki pa je po trditvah upravljavca še vedno prenizka, saj mora le-ta komunalne sisteme tudi vzdrževati in obnavljati. Pred tehničnim prevzemom lokalnega vodovoda s strani upravljavca pa je potrebno izvesti še sanacijo kritičnih odsekov, zamenjati ustrezne dimenzije teh vodovodov, vse potrebne jaške do merilnih jaškov, kjer so vgrajeni vodomeri. Te investicije krije delno občina, deloma pa krajani sami.
Kakšne prednosti imajo skupni vodovodni sistemi proti tistim, ki jih opravljajo krajevne skupnosti ali vodovodni odbori? Vsekakor bi lahko v prvi vrsti omenili kontrolo, vzdrževanje in varnost obratovanja sistema, optimalno izkoriščanje vodnih virov, poenotenje in standardizacija cevi, strojne opreme, zaščita vodnih virov, lažje popravilo in oskrba v primeru izpada črpalk, onesnaženosti posameznih virov, poškodbe cevovodov ter vodenje katastra objektov in cevovodov. Po besedah Božidarja Resnika, ki je odgovoren za vodooskrbo pri Komunalnem podjetju Kostak Krško, je to možno urediti po standardih kakovosti ISO 9001 in 9002, ki zahtevajo sledljivost, urejenost podatkov ter pregled nad posameznimi sistemi, katero upravlja z enajstimi vodovodnimi sistemi v krški občini.
Pri vpogledu v osnovno dokumentacijo teh vodovodov smo ugotovili, da jih je nemalo brez ali samo z delno projektno dokumentacijo ali pa celo nimajo uporabnega dovoljenja (kamor sodi tudi Krško kot največji napajalni sistem) kakor tudi ni rešeno lastništvo zemljišč. Na vprašanje, zakaj se dokumentacija teh vodovodov skozi leta in desetletja (!) ni uredila, Resnik odgovarja, da moramo tovrstna vprašanja nasloviti na pristojne občinske službe, povedal pa je, da imajo zaradi tovrstnih pomanjkljivosti v Kostaku kot lastniku vodnogospodarskih objektov na vodovodnih sistemih s katerimi upravlja, nemalo težav, saj jim nekateri lastniki zemljišč ne dovoljujejo prehoda ali dostopa do vodohramov, izčrpavanje vrtin ali pa zahtevajo vsakoletne odškodnine.
Glede na obstoj številnih vodovodov, ki so zgrajeni »na črno«, bi lahko zaključili, da ne premoremo osnovnih pogojev za »osnovni« komunalni standard in smo še daleč »visokega« standarda(!), kamor lahko uvrstimo sodobno regijsko deponijo, ki se nam obeta v skorajšnji prihodnosti, posodobljena kanalizacijska omrežja in konec koncev tudi čistilno napravo, ki je »atomska« občina ne premore. Čeprav so v tej smeri že potekale razprave in pogovori tudi z največjimi lokalnimi onesnaževalcem ICEC-om o skupni komunalni napravi, tako za tehnološke odpadne vode kot komunalne odpadne vode iz gospodinjstev ter ostale industrije, ki se sedaj nepredelano in neprečiščene stekajo v Savo, je videti, da je kolesje zastalo in obveljalo mnenje, da je bolje, da Krško samo in hitreje (ali res?)zgradi komunalno napravo in ne čaka na »angažiranje tujcev«. Resnici na ljubo, tu »tujci« plačujejo ekološki davek na račun onesnaževanja okolja, za katerega pa še ne vemo-kam se izteka niti v kakšne namene se uporablja.
V prihodnji številki se bomo »pretakali« po vodovodih Krškega, Zdol, Brestanice in Senovega ter razkrili še kakšno zanimivost.
Vsak občan oz. gospodinjstvo mora vedeti, kje se nahaja zajetje pitne vode, ki priteče po vodovodnih pipah v njegovo stanovanje, da bi, v kolikor pride do sistemske okvare ali v primeru onesnaženosti vode, lahko ravnali po navodilih in obvestilih upravljavca komunalnih vodov. Te podatke lahko dobite direktno pri upravljavcu, pri odgovorni osebi za vodooskrbo, kakor tudi vpogled v rezultate analiz vzorcev vode, ki so bili odvzeti na vašem območju. Parametri, vednosti, enote (dopustne meje) po katerih se analize opravljajo, so zajete v Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list ???)
Bojana Mavsar

Posavski obzornik, oktober 1998, Posavski obzornik, 15.nov. 1998(št. ?)
Kakšno vodo pijemo v Posavju (4)
EPIDEMIJA ČREVESNE NALEZLJIVE BOLEZNI IZBRUHNILA V BREZJU IN BREZOVSKI GORI
Medtem ko smo v dosedanjih člankih bolj ali manj na splošno govorili o stanju na področju oskrbe s pitno vodo in že tudi opozorili zlasti na pomanjkljivosti manjših vodovodov, smo bili med tem pripravami na novo nadaljevanje obveščeni o izbruhu epidemije črevesne bolezni, do katere je prišlo zaradi uživanja vode iz vaškega vodovoda na področju naselij Brezje in Brezovska gora pri Leskovcu.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto (v nadaljevanju ZZV) so v okviru rednih preiskav vzorcev pitne vode (zajetih iz 21 vaških vodovodov v občini Krško, ki oskrbujejo več kot 100 ljudi), v začetku meseca oktobra poleg ugotovljene mikrobiološke neprimernosti »naleteli« tudi na izbruh epidemije črevesne nalezljive bolezni. Epidemijo je povzročila Shigella sonnei - črevesna bakterija, ki povzroča krvavo grižo - dizenterijo in se prenaša z vodo. Prizadeti so bili prebivalci, ki se oskrbujejo z vodo iz vodovoda Brezje pri Leskovcu in Brezovska gora. Ob podatkih, ki jih imamo na voljo v času pisanja tega članka, so pri 52 pregledanih ljudeh odkrili 31 okuženih ljudi z bakterijo Shigello, ki so bili zdravniško oskrbovani v domači negi ali hospitalizirani (med prizadetimi in okuženi i je bila tudi noseča ženska, katere novorojenec se je okužil v času poroda; oba mati in otrok sta bila iz porodnišnice Brežice prepeljana v ljubljansko bolnišnico).
ZZV Novo mesto je na omenjenem področju izvedel klorni šok celega omrežja, v sojem poročilu pa zapisal, da je to resno opozorilo, da je potrebno za te vodovode skrbeti veliko bolje in da je pri tem tudi nujno potrebno upoštevati njihove predloge-kako izboljšati kakovost pitne vode: zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje sistemov, občasno kloriranje, o katerem se naj posvetujejo z njihovim zavodom, določiti zaščitne pasove in režime varovanja zaloge pitne vode, iskati boljšo zalogo pitne vode z geološkim vrtanjem v globoki podtalnici ali se naj vodovodi priključijo na večje vodovode s kakovostno pitno vodo oz. naj vaški vodovodi preidejo v upravljanje komunalnega podjetja.
Ob tem so ZZV Novo mesto tudi zapisali: Vsi prebivalci - uporabniki morajo biti obveščeni o slabi kvaliteti teh voda. Vsi morajo biti obveščeni, da so vode kvalitete pitne le prekuhane (voda mora vreti najmanj 20 minut op. P), še posebno to velja za njihove goste, znance in obiskovalce iz drugih krajev Slovenije in širše. Na nevarnost uživanja voda takšne kvalitete opozarjamo že leta. Žal zastonj.
Kerin Edo iz Brezovske gore je za Posavski obzornik povedal, da sta oboleli obe njegovi hčerki. Najprej se je pojavila izredno visoka telesna temperatura, sledile so hude bolečine v črevesju in spremljajoča driska, nakar so ju prepeljali 18.10 v novomeško bolnišnico, kjer sta ostali na zdravljenju. V družini se je okužila tudi njegova soproga. Sam je bil okvirno seznanjen že v bolnišnici, obvestilo, na katerem ni pisalo niti koliko časa niti zakaj je potrebno vodo prekuhavati, pa je prejel šele 3.11. od upravitelja ali skrbnika njihovega vodovoda. Pravi, da pijejo že lata neprimerno vodo, vendar do letos, dokler ljudje niso začeli obolevati, niso vedeli ničesar, saj do njih ne pride nobena informacija. Prav tako so oboleli trije člani v družini Jožeta Pavlina, katere so spremljali enaki simptomi. Jože Pavlin pravi, da je bil o okuženosti vode seznanjen zelo pozno, prepozno, in sicer s strani ZZV Novo mesto. Rešitev vidi le v tem, da nadzor in upravljanje z njihovim vodovodom prevzame komunalno podjetje.
Sum, da gre za okužbo, se je porodil tudi Voglar Milanu, ki sta mu drug za drugim obolevala oba sinova, prav tako z zelo visoko vročino, spremljajočimi bolečinami in močnimi driskami. Ker je pred meseci sam doživljal podobno okužbo, je sinova nemudoma poslal k zdravniku. Gospod Voglar pravi, da je v pogovoru s sosedi ugotovil, da je za okužbo kriva voda, saj so, glede nato, da se različno prehranjujejo, okužbo ali zastrupitev s hrano izključili. Povedal je tudi, da mu je eden od pokazateljev tudi konj, saj ta, ko je voda močneje onesnažena, le-to odklanja. Poleg tega, da je tudi sam bil pozno obveščen o neustreznosti vode, ve, da se že dlje časa govori, da naj bi se njihov vodovodni sistem obnovil,žal pa ostaja še vedno le in zgolj pri besedah. Za vodovode morajo skrbeti in opravljati za to usposobljeni ljudje in občina, je povedal naš sogovornik.
Glede na dan izjave smo za mnenje poprosili tudi Kranjčevič Branka iz Brezja, ki je skrbnik omenjenega vodovoda. V telefonskem razgovoru nam je povedal, da je v zadnjem času večkrat prihajalo do pomanjkanja vode, sicer pa so vodo po potrebi klorirali. Pravi, da se ne počuti krivega, saj ni strokovnjak na tem področju, da pa se trudi po vseh svojih močeh. Ogorčen je, ker je podeželje odrezano od mesta, saj občina pri njihovih težavah nima posluha in ni naredila zaenkrat še prav ničesar za reševanje njihovega vodovoda, pa čeprav je bil zaradi izbruha epidemije sklican sestanek krajanov s pristojno občinsko službo, Kostakom (predstavniki iz ZZV Novo mesto niso bili povabljeni –op.p.), ki pa je bil zaradi poplav tistega dne odpovedan.
Za oceno nastale situacije smo poprosili tudi Franca Glinška, načelnika Oddelka za gospodarsko infrastrukturo na občini Krško: » V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi so občine zadolžene za vodooskrbo na svojem območju. Že leta se izvaja proces ,ki je določen v Zakonu o varstvu okolja, da je vodooskrba obvezna gospodarska javna služba. Različni manjši vodovodi, ki so v upravljanju vaških vodovodnih odborov, so v občini Krško oporečni, tako kažejo letne analize, ki jih naroča Občina Krško. Iz tega stališča kakovosti pitne vode in kvalitete oskrbe, so vaški vodovodi nezanesljivi in neskladni z zakonodajo.
V primeru vaškega vodovodnega odbora Brezje-Brezovska gora je bilo evidentno, da je kvaliteta vode in z njo oskrba slaba. Za ta primer je občina Krško planirala sredstva v proračunu leta 1998 sanacija oz. priključitev novega vodnega vira bi bila že izvedena, vendar je prišlo do spora med vaškim odborom Selce in vodovodnim odborom Brezje-Brezovska gora, saj le ti niso hoteli sodelovati pri predhodnem projektu vodovoda Selce, ki je bil pogoj za navezavo vodovoda Brezje-Brezovska gora. Porabniki vode v Selcih se namreč bojijo, da bo njihova vodooskrba slabša, če se priključi še nov porabnik. Kljub argumentom, ki jih je podala stroka, da se to ne bo zgodilo, ni prišlo do soglasja nekaterih lastnikov zemljišč iz Selc, da se dovolijo prekopi in položitev vodovodne cevi. Občina Krško se trudi za ureditev vodooskrbe. Ali smo pri tem zelo uspešni ali neuspešni, je lahko le relativna ocena v primerjavi z drugimi. Želimo le, da je ta ocena strokovna.«
Ob izbruhu epidemije, ki ni bila prva in skoraj utopično je razmišljati v smeri, da bi utegnila biti tudi zadnja, naj samo dodam, da je iz vsega napisanega v prvi vrsti najbolj razvidno pomanjkljivo, strokovno, objektivno, predvsem pa pravočasno obveščanje o nastali situaciji. Prav gotovo nima smisla trenutno iskati »grešnega kozla«, ali kakor mislijo ali si želijo prizadeti krajani-odkriti prav dotičnega povzročitelja kar je verjetno nemogoče), pač pa je potrebno na vseh nivojih prioritetno pristopiti k reševanju nastale situacije na tem in drugih območjih, ki pa jih v krški občini ne primanjkuje.
Bojana Mavsar

Posavski obzornik, december 1998 (št. 13)
Kakšno vodo pijemo v Posavju (5)
V KRŠKEM PIJEMO DOBRO VODO
V tej številki vam predstavljam krški vodovod. Resda ta obratuje s pomanjkljivo dokumentacijo in brez uporabnega dovoljenja, poleg tega smo odkrili še kakšno pomanjkljivost v dokumentaciji in informacijah, ki so nam na voljo, kljub temu pa naj že v uvodu povem, da lahko krško vodo (vsaj zaenkrat) uživate brez kakršne koli bojazni, saj je le-ta po vseh kriterijih in opravljenih analizah dobra (celo zelo dobra) in primerna za uživanje.
Komunalno stavbeno podjetje Kostak Krško upravlja v krški občini z enajstimi zaključenimi vodovodnimi sistemi. Ti so: vodovodni sistem krško, Senovo-Brestanica, Kostanjevica, Zdole, Raka, Dolenja vas, Podbočje, Veliki Trn, Dol (gorjanski), Orehovec in Črešnjevec.
Največji od navedenih je vodovodni sistem Krško, s povprečjem 3.764 m³ načrpane oz. prodane vode na dan. Vodooskrba Krškega je varna z zdravstveno ustreznostjo pitne vode, kar potrjuje tudi podatek, da vode na območju Krškega ni potrebno klorirati. Ob tem naj tudi povemo, da tudi v dnevih, ko so reke v Posavju prestopile bregove, to ni bilo potrebno, saj so vse analize, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto v tistih dneh , pokazale, da je krška voda neoporečna, se pravi, primerna za uživanje.
V poznih osemdesetih letih so izdelovalci Študije vodooskrbe za območje krške občine zapisali priporočilo, da se preusmeri črpanje vode iz podtalnice z Drnovega in Belega brega za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo, saj je bilo Krško polje v tistem času močno onesnaženo z nitrati. Z določitvijo in ureditvijo varnostnih pasov okoli zajetja so koncentracije nitratov padle pod dovoljeno mejo, saj so ti varnostni pasovi preprečili intenzivno obdelavo kmetijskih površin. Ob zmanjšanem gnojenju z dušičnimi gnojili, predvsem pa z doslednim izvrševanjem prepovedi gnojenja z gnojevko na vodonosnem področju, so preprečili tudi nastajanje črnih odlagališč odpadkov, ki so v tistem času rasla kakor gobe po dežju prav v bližini črpališč.
V večini naravnih voda so nitrati kot naravna sestavina prisotni in imajo le neznaten toksikološki vpliv, mnogo bolj nevarni in toksični pa postanejo, ko se v organizmu nitrati zaradi bakterioloških procesov reducirajo v nitrite. Vendar pa se nitrati ne vnašajo v organizem samo preko vode, temveč tudi preko konzervirane hrane, zelenjave, kot so rdeča pesa, špinača, motovilec, z mesnimi izdelki itd. Vsebnost nitratov in nitritov pa je odvisna tudi od načina priprave hrane, časa, temperature, skladiščenja, predvsem pa, če se hrana in pijača pripravlja v nehigienskih pogojih. Nitriti se tvorijo tudi v vodovodnih ceveh, predvsem v nočnih urah-v stanju mirovanja, zato naj v priporočilo zapišem, da postano vodo zjutraj, pred uporabo, iztočite iz vodovodnih pip.
Zaradi primerne pitne vode, ki ju nudita ti dve črpališči podtalnice-Drnovo in Beli breg, se tudi kasneje, ko je bilo zgrajeno črpališče Rore, kjer se črpa voda iz globinskih vrtin, niso pokazale potrebe, da bi vso vodo za vodooskrbo morali črpati iz Ror. Pri tem pa je vendarle potrebno povedati, da so Rore energetsko potraten sistem. Videti je, da gre tudi za nekoliko zgrešeno projektiranje, saj v Rorah beležijo nemalo okvar, ki se pojavljajo časovno mnogo prezgodaj, kot bi jih lahko pričakovali glede na starost napeljave. Oceno in odgovor, ali se je pri graditvi preveč »varčevalo« pri materialu, predvsem pri izolaciji, bi prav gotovo morala podati stroka on tisti, ki so sprejeli ta projekt v tej izvedbeni obliki.
Iz posnetka fotografije, kjer lahko vidimo okvaro na rorskem cevovodu, je razvidna poškodba bitumenskega izolacijskega sloja, ko je zaradi prerjavenja začela uhajati voda. Zaradi tovrstnih okvar prihaja do velikih vodnih izgub, posledično do večjih stroškov, predvsem električne energije. Z nemalimi stroški pa je povezana distribucija vode iz Ror, kajti ta se iz rorskih globinskih vrtin prečrpava v centralno vodarno, iz nje na Trško goro in se od tam distribuira nazaj v nizko ležeče predele. Ker vodarna Rore leži na dovolj visoki koti, bi lahko vodo distribuirali direktno iz nje proti mestnemu jedru Krškega.
Obstajajo študije, po katerih bi bilo mogoče prihraniti večmilijonske zneske energetskega prihranka, če bi bila povezava Rore - Krško mestno jedro direktna. Pri upravljalcu krškega vodovoda Kostaku že potekajo aktivnosti v tej smeri, saj v mestnem jedru obnavljajo kanalizacijo in cevovode, ki so poleg dotrajanosti materiala tudi dimenzijsko premajhni, vsekakor pa ob tem upoštevajo možnost direktne priključitve na vodovod Rore. Potekajo tudi priprave za izgradnjo čistilne naprave v Krškem za komunalne in tehnološke odpadne vode, kot projekt za zaščito podtalnice Krškega polja. Za omenjeni projekt skušajo tudi pridobiti sredstva PHARE preko Ministrstva za okolje in prostor.
Končno! Krško, naše »atomsko« mesto, namreč nujno potrebuje čistilno napravo! Kljub temu pa mi dovolite pomislek, če nemara vendarle ne bi bilo bolje, zaradi ekonomskega in časovnega prihranka namreč, zgraditi čistilno napravo ločeno, t.j. posebej za komunalne odpadne vode in posebej za odpadne tehnološke vode na isti lokaciji, v prvi vrsti pa pospešiti izgradnjo centralne čistilne naprave za komunalne vode in eventualno več manjših lokalnih čistilnih naprav?!
Bojana Mavsar

1999

 NAKUP TOGRELA
Leto 1999 je zaznamoval nakup Togrela, od  v katerem so nadaljevali s proizvodnjo betonskih elementov in montažnih hal, dopolnili pa so ga še s programom klasičnih visokih gradenj. Nepremičnine na lokaciji Togrela so bile kupljene od Pionirja v stečaju leto poprej, februarja 1999 pa je bil izvršen še nakup podjetja Togrel, ki je kot najemnik posloval v Kostakovih prostorih.  Ta naložba je povzročila reorganizacijo dela v podjetju, saj je bila dejavnost visokih gradenj s prvim marcem prenesena v hčerinsko podjetje Togrel. Prevzeli in centralizirali so finance, nabavo in kadrovsko pravne posle, imenovali tričlansko upravo (dva člana sta bila iz Kostaka). Odvisna družba je po mnenju direktorice Silvane Mozer v Letnem poročilu družbe  v celoti izpolnila planirane naloge in zastavljene cilje in to kljub negativni hipoteki iz poslovanja v preteklih letih. V Togrelu je bilo potrebno nabaviti opremo in sanirati ogrevanje proizvodnih prostorov, za kar se je zadolžil Kostak, saj banke niso pristale, da dajo kredite Togrelu. Ta je pridobil tudi sredstva za odpiranje novih delovnih mest za 79 delavcev in to za vsakega po 250 tisoč tolarjev (za refundacijo prispevkov delodajalca), dodatno pa so zaposlili še 54 delavcev Agrafe, ki je šla v stečaj.
Pri nizkih gradnjah ni prišlo do prenosa, še vedno pa občina ni podelila koncesije za vzdrževanje cest, ki je bilo razdeljeno na štiri področja.
S pogoji poslovanja komunalnih dejavnosti niso bili zadovoljni, saj so zaradi cenovnih neskladij zabeležili izgubo, ki naj bi jo pokrila krška občina. Ta izguba je povzročala likvidnostne težave, saj so opazili, da cene komunalnih storitev realno padajo že od leta 1992. V tem letu so izdelali podzemni kataster za vse rekonstrukcije in novogradnje na komunalnih vodih, to je bilo 5.575 metrov vodovodnega omrežja in 790 metrov kanalizacijskega omrežja.
V podjetju so se dobro pripravili na uvajanje davka na dodano vrednost (DDV). Zadnji dan tega leta je bilo zaposlenih 263 delavcev, kar je bilo za dvajset manj kot pred letom dni, saj so zaradi ukinitve dejavnosti visokih gradenj opredelili 32 delavcev kot tehnološki višek in jih prezaposlili v Togrel. Izkazani dobiček je bil 35% večji kot planirani in je bil v višini slabih 47 milijonov tolarjev.

 Delo, 17. februar 1999 (št. 38)
KMALU BOLJŠA VODA
Krško - Odpravljanje problematične preskrbe  severnega dela občine Krško s pitno vodo se nadaljuje. Začasno rešitev bi bilo tehnično mogoče izpeljati že ob koncu lanskega leta, vendar so se pojavili pravni problemi. Ta teden pa je prišlo do podpisa sporazuma, s katerim dobi komunalno podjetje Kostak, d.d., v začasno upravljanje vodo iz izvira Rudnik Senovo v zapiranju. Nov vodni vir je poskusno priključen skupaj s starim zajetjem na vodovodno omrežje Senovo.
Dosedanje zajetje pitne vode Dobrova je občasno moteno in kontaminirano s fekalijami. Po kloriranju se kakovost vode precej izboljša, vendar se v deževnih obdobjih voda skali, učinek klora pa se zmanjša, zato je v času padavin treba vodo prekuhavati. Ne le, da je ogrožen vir, pomanjkljivo je tudi vodovodno omrežje. Zaradi dotrajanih starih salonitno-azbestnih cevi prihaja do izgub vode, sam vodovod pa tudi nima ustreznih varstvenih pasov in potrebne čistilne naprave. Vključitev novega vodnega vira v sistem vodovoda je torej nujna in edina rešitev. Staro zajetje bo mogoče zapreti takoj, ko se bo podzemni vodni vir izkazal za zanesljivega.
Na podlagi sanacijskih del v rudniku Senovo je bilo namreč ugotovljeno, da je bohorski masiv - v njegovem vznožju so rudarski objekti - skoraj neizmeren vir pitne vode. Ta voda se lahko uporabi brez sleherne tehnološke priprave kot naravna nizkomineralizirana mineralna voda. Širše napajalno območje teh podzemnih vodnih virov (280 in 360 metrov pod površino) leži na območju Bohorja, v višini 600 do 900 metrov nadmorske višine, in je poraslo z gozdovi. Pretočne filtracijske poti so tako zelo dolge in njihova geodetska struktura ne omogoča onesnaženja. Rudnik Senovo v zapiranju, d.o.o., je investitor in lastnik vseh vodovodnih napeljav in potrebnih naprav za črpanje vode od izvira do priključka na občinski vodovod. Zaradi posebnosti tega objekta vodstvo Rudnika želi ustanoviti manjše podjetje, ki bi skrbelo za vodne vire in ohranjene rove v samem rudniku.To vlogo so s podpisom sporazuma začasno prepustili komunalnemu podjetju Kostak, d.d., ki bo upravljal z vodo iz podzemnih virov s pogojem, da bo projekt končne rešitve vira rudniške vode, ki bo končan najpozneje sredi leta 2000, vseboval tudi kloronator oz. kloniranje te vode. Vgradnjo kloronatorja in s tem zagotovitev ukrepov preventivnega varstva kakovosti pitne vode prevzema občina Krško. Komunalno podjetje plačuje Rudniku Senovo v zapiranju stroške električne energije, ki bodo nastali pri črpanju. Občina Krško prevzema vsako odgovornost morebitnih stroškov in kazni, ki bi nastali izključno kot posledica uporabe vodnega vira brez kloronatorja, saj se vodstvo zaveda, da je takšna kvalitetna rešitev dolgoročna in zelo poceni. Projekt končne rešitve pa bo omogočal zmogljivosti 40 do 45 litrov na sekundo in bo lahko nadomestil tudi druge sporne vodne vire v občini.
Rudnik Senovo v zapiranju je izkopal nov rov do nove 200-metrske vrtine, ki jo bo povezal z vodnim rezervoarjem. Le-ta je bil včasih uporabljan kot skladišče za premog, razširjen in namensko urejen pa predstavlja edinstven podzemni rezervoar za vodo v Sloveniji. Zgradili pa bodo še 3000 kubičnih metrov velik vodnjak za potrebe drugih delov občine in verjetno tudi samega mesta Krško. Investicije v izrabo vodnih virov niso preveč navduševale vodstva KS Senovo, saj so le-te v pristojnosti občine, denar, ki ga dobiva Rudnik Senovo v zapiranju od države za ekološko sanacijo, pa bi se dalo porabiti za druge namene. V pomiritev je vodstvo rudnika prevzelo kot del rudarske odškodnine tudi preskrbo z vodo v visoko ležečih vaseh KS Senovo.
Matej Košir

Delo, 17. februar 1999 (št. 38)
Zapleti v gradbeništvu
MERJENJE MOČI V GRAMOZNICI NA KRŠKEM POLJU
Krško - V gramoznici sredi Krškega polja, kjer je nekoč imel proizvodne prostore oz. gramoznico propadli novomeški Pionir, je zadnja leta životarilo več gradbenih podjetij, a druga za drugo neslavno ugašajo. Včeraj zjutraj je na mrazu pred zaprtimi vrati ostalo še 60 delavcev Togrela, d.o.o., ki jih je direktor Niko Žigante nato za dva dni poslal domov.
V ponedeljek je namreč potekel zadnji rok za podpis pogodbe, po kateri bi Togrelovo opremo za proizvodnjo betonskih konstrukcij kupila delniška družba Kostak. Gre za komunalno podjetje, ki se zadnja leta vse uspešnejše ukvarja tudi z gradbeništvom, za kar si je pridobilo pomembne reference. Da bi se ob prihajajočih posegih v posavskih prostor, zlasti z gradnjo verige petih savskih elektrarn in drugih energetskih objektov ter avtomobilske ceste, kot domačini lahko enakovredno kosali z drugimi slovenskimi gradbenimi operativci, je Kostak načrtoval vlaganja v polproizvode ter pridobivanje surovin za gradbeništvo. Lansko jesen so od Pionirja v stečaju že kupili velike površine in pokrite objekte v gramoznici, pred tedni pa še opremo, ki je bila v lasti Agrafe in prevzeli tudi večino njihovih delavcev.
Na kompleksu gramoznice in zdaj v objektih Kostaka, je imel v zakupu opremo le še Togrel. Velikih in težkih strojev za proizvodnjo betonskih konstrukcij brez škode ni mogoče demontirati, zato jih je lastnik Niko Žigante, kljub obilici naročil, skupaj s podjetjem ponudil Kostaku. Na zadnjih pogovorih 5. januarja naj bi dorekli vse pogoje za podpis kupoprodajne pogodbe, nakar bi po izvedeni cenitvi na temelju bilančnega stanja pogodbo zadnji ponedeljek tudi podpisali. Po vnovičnih dogovarjanjih pozno v noč do podpisa ni prišlo. Niko Žigante trdi, da je ni podpisal zato, ker v njej ni bilo končne cene, na drugi strani pa je bilo slišati, da je vztrajal pri tem, da bi tudi v novem podjetju ostal direktor.
Silvana Mozer, direktorica Kostaka Krško, meni, da je potekel še zadnji rok za podpis pogodbe. Ker ni prišlo do zaključnega dejanja, je včeraj zjutraj naročila varnostnike, ki odtlej nikomur ne dovolijo vstopa na zemljišče Kostaka oz. v svoje objekte, kjer so sicer še Togrelovi stroji. Dostopa v svojo pisarno nima niti Niko Žigante, delavci pa lahko gredo v proizvodne dvorane, da zaradi mraza ne bi prišlo do večje škode.
Tako kot je v navadi, za zdaj vsaka od prizadetih strani navaja svoja dejstva in svojo resnico. Kdo dela v interesu 60 delavcev Togrela in kdo želi združevanje ter povezovanje gradbene operative v krški občini, morajo pokazati prihodnji dnevi. Prevelika škoda bi bila, če bi pretehtali trma oz. zgolj ozki interesi in bi se v občini Krško, kjer problemov ne manjka, morali spoprijeti z novimi.
Vlado Podgoršek

Delo, 26. februar 1999 (št. 46)
Zapleti v gradbeništvu
KOSTAK KRŠKO JE KUPIL TOGREL
Krško - Na temelju pravkar podpisane pogodbe med lastnikom družbe Togrel, d.o.o., in družbe Kostak d.d., obe sta iz Krškega, po kateri je Kostak postal stoodstotni lastnik Togrela, je v Krškem nastalo gradbeno podjetje, ki že na začetku zaposluje okrog 140 delavcev.
Komunalno  stavbeno podjetje Kostak Krško bo po besedah direktorice Silvane Mozer nadaljevalo proizvodnjo gradbenih elementov, izpolnilo obveznosti do investitorjev doma in na tujem ter kot novo dejavnost dodalo izvajanje gradbene operative. Zato bodo poleg prezaposlitve svojih delavcev zaposlili še 54 delavcev podjetja Agrafa Krško, ki je zašlo v stečaj. Vodenje podjetja Togrel je prevzela tričlanska uprava.
S tem ko je Krško dobilo dokaj veliko gradbeno podjetje Togrel, dobivajo tudi možnost, da ob velikih slovenskih in tujih podjetjih nastopajo kot izvajalec del pri obsežnih vlaganjih, ki se obetajo Posavju v prihodnjih letih. O nekaterih ocenah njihova vrednost presega 180 milijard tolarjev oz. poldrugo milijardo tolarjev na leto. Spomnimo zlasti na gradnjo savskih HE, brestaniške plinske elektrarne, posodobitve v JE Krško in avtomobilsko cesto proti hrvaški meji. Že to pomlad računajo tudi na sodelovanje pri gradnji srednješolskega centra in športne dvorane v Krškem.
Zdaj, ko je propadel tudi novomeški Standard, so ostali še edini Pionirjev naslednik. Togrel Krško bi zato prevzel ime Pionir.
Vlado Podgoršek

LASTNIŠKA STRUKTURA
Po izpisu Centralno klirinško depotne družbe iz Ljubljane je bila 30. junija 1999 ob peti redni seji skupščine družbe, potem ko je bilo v tem letu prodanih 4908 delnic, lastniška struktura naslednja:
3%                  2022 delnic   Certius BPH Ljubljana
4%                  2800 delnic   Zaklad Krško
0,15%            86 delnic        Pajič Tomislav
11%                6506 delnic   Atena I. Ljubljana
5%                  2788 delnic   Atena II. Ljubljana
8%                  4647 delnic   PID Krona Senior Ljubljana
8%                  4647 delnic   Slovenski odškodninski sklad Ljubljana
20,853%        12244 delnic Občina Krško
40%                22974 delnic udeleženci notranjega odkupa in interne razdelitve
Ob lastninjenju delniške družbe so imeli na račun interne razdelitve 9294 delnic in na račun notranje razdelitve 18588 delnic, kar je skupaj predstavljalo 47% delež osnovnega kapitala družbe. Delničarji so svoje pravice uveljavljali neposredno na peti skupščini delničarjev in posredno na sedmih sejah nadzornega sveta družbe. Med najpomembnejše sklepe je sodila odločitev o delitvi dividend, saj je družba v štirih leti ustvarila letno stabilen pozitiven rezultat, ustvarila primerno višino rezervnega sklada in povečala knjigovodsko vrednost delnice.
Grafični prikaz lastniške strukture

TV Slovenija, Obzornik, 23. julij 1999
KDAJ POSAVSKA KOMUNALNA DEPONIJA?
Napoved: Posavci so se že pred leti odločili za skupen koncept ravnanja s komunalnimi odpadki, najprej so opravili študijo, ki je opredelila 31 možnih lokacij, leta 97 so objavili razpis, na katerega se je javilo 5 krajevnih skupnosti, ki so ponudile 7 možnih lokacij. Potem so z izločanjem manj primernih prišli do dveh, na katerih bi bilo možno zgraditi sodoben Center za ravnanje z odpadki. Gradnja le tega je več kot potrebna, saj na obeh obstoječih deponijah skorajda ni več prostora, vse več pa je tudi divjih smetišč.
Obe komunalni deponiji tako v Dobovi kot v Spodnjem Starem gradu bosta že kmalu polni, poleg tega ne ustrezata okolje varstvenim predpisom, zato morajo Posavci nujno začeti z gradnjo regijske komunalne deponije. Zdaj ko sta bili izbrani dve lokaciji, ena v Priževdolu v krajevni skupnosti Brestanica, druga v Dobravi v krajevni skupnosti Kapele, kaže da so temu že bliže.
Darko Anžiček – član komisije za pripravo izgradnje regijske deponije: »Opravljena je bila 30 dnevna...sprejeli občinski sveti.«Na javnih razpravah in razgrnitvah so neposredno prizadeti in tudi drugi izrazili svoja mnenja in pomisleke, ti naj bi bili upoštevani pri sprejemanju planskih aktov, kjer pa bo šlo v glavnem za politično odločitev. In kaj če lokacije ne bodo podprli ne v brežiški ne v krški občini?
Darko Anžiček – član komisije za pripravo izgradnje regijske deponije: »Ker rešujemo svoje lastne odpadke...nove lokacije za deponijo.«
Da je izgradnja regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki nujnost seveda ne gre izgubljati besed. Tega se zavedajo tudi v Posavju, vendar upajo, da so na pravi poti, da bodo sami poskrbeli za številne odpadke, ki jih tudi sami pridelujejo. In to prav vsi.
Goran Rovan

TV Slovenija, Obzornik, 6. oktober 1999
OPOREČNA VODA V KOSTANJEVICI
Napoved: Kostanjevičane je včeraj razburila objava na lokalnih radijskih postajah, da je voda iz njihovega vodovodnega sistema neužitna tudi po prekuhavanju. Krajani so bili seveda zaskrbljeni in ogorčeni, saj so letos januarja za vodooskrbo začeli uporabljati nov neoporečen vodni vir z Gorjancev, pa tudi zato, ker so bili o tem, da je ta vir v okvari, premalo obveščeni.
V Kostaku, ki skrbi za 1400 gospodinjstev....okužbe s patogenimi organizmi.
Božidar Resnik – namestnik direktorice za gospodarske javne službe pri Kostak Krško: »Po posvetovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo....tudi po prekuhavanju.«
Obvestilo na radiu je razburilo krajane....onesnaženj doslej že vajeni.
Terezija Kostanjšek: »Ja pravijo, da je bilo na radiu....kupovali za pit.«
V Kostanjevici so letos že začeli.....pokvarjeno črpalko zamenjal.
Božidar Resnik – namestnik direktorice za gospodarske javne službe pri Kostak Krško: »Izvajalec nam je zagotovil......v garancijskem roku.«
Danes se je voda v ….še naprej velja ukrep obveznega prekuhavanja pred njeno uporabo.
Goran Rovan

TV Slovenija, Po Slovenji, 28. oktober 1999
ZAMENJAVA AZBESTNIH CEVI
Napoved: V Sloveniji je v sistemih za oskrbo z vodo še vedno v uporabi okoli 800 kilometrov azbestnih cevi, ki bi jih morali zamenjati, saj je dokazano, da so zdravju škodljive. Vendar lokalne skupnosti same ne zmorejo tega stroška, prav tako ne upravljalci vodovodov, ker je cena v pristojnosti države in ne pokriva niti rednega vzdrževanja, kaj šele novih investicij. To ugotavljajo tudi v krški občini, zato veliko pričakujejo od predloga zakona, ki ga je v državnem zboru vložila skupina poslancev.
Kljub temu, da je Kostak v zadnjih letih zaradi dotrajanosti zamenjal 15 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi, jih je v sistemih še vedno veliko, največ v samem Krškem, kjer je 27 kilometrov teh cevi, pa tudi na Senovem in v Kostanjevici.
Božidar Resnik – namestnik direktorice za gospodarske javne službe Kostak Krško
Azbestne cevi so stare in zato tudi dotrajane. Zaradi njih ima Kostak, ki skrbi za vodooskrbo dveh tretjin prebivalstva krške občine, tudi precejšnje izgube.
Božidar Resnik – namestnik direktorice za gospodarske javne službe Kostak Krško
V krški občini doslej niso imeli razumevanja za ureditev teh problemov. Zato si vsi veliko obetajo od predloga zakona, ki ga je vložila skupina poslancev. Ta naj bi zagotovil, da bo država pomagala pri postopni zamenjavi azbestno cementnih cevi v vodovodni infrastrukturi, saj naj bi pri tem krila polovico stroškov.
Božidar Resnik – namestnik direktorice za gospodarske javne službe Kostak Krško
Kje in kako bodo našli denar za nakup vodovodnih cevi iz ustreznejših materialov, za zdaj še ne vedo. Vsekakor pa bi to morali urediti čimprej, saj se z zdravjem ljudi ne gre igrati. Vprašanje je le, ali se odgovorni tega res zavedajo.
Goran Rovan

2000

 SPORNA DOKAPITALIZACIJA TOGRELA
V Letnem poročilu družbe za leto 2000, pod katerega se je že podpisal novi direktor Božidar Resnik, ta ugotavlja, da je bila izvedena dokapitalizacija v odvisno družbo Togrel d.o.o., vendar v nasprotju z načrtovano dokapitalizacijo in z interesi novih lastnikov, ki nanjo niso dali predhodnega soglasja.
Po izpisu Centralno klirinško-depotne družbe iz Ljubljane je bilo zadnji dan leta 2000 lastniška struktura naslednja: 24% notranji delničarji, 21% občina Krško, 54% Begrad d.d., 1% Okarina Krško. Pooblaščene investicijske družbe Atena I. in Atena II. ter Slovenska odškodninska družba so namreč svoj delež prodale (prej so razpolagale skupaj s 26%). Delež notranjih delničarjev se je iz prvotnih 47% zmanjšal na 24%.
V Kostaku je bilo 31. decembra zaposleno 248 delavcev, kar je bilo najnižje število v zadnjih letih.
Občina Krško je v Uradnem listu RS št. 36/2000 objavila odlok o ravnanju z odpadki, ki je predvidel tudi pranje zabojnikov dvakrat letno, ločeno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, zbiranje bio odpadkov in ločeno zbiranje posameznih frakcij komunalnih odpadkov. Tega leto je bilo zbranih 3391 m3 kosovnih odpadkov, kar je bilo 47% več kot leto poprej, še vedno pa je potekalo poskusno zbiranje odpadnega papirja v mestu Krško, za kar je bilo postavljenih 19 zbiralnikov podjetja Papirservis iz Ljubljane.
V poslovnem letu 2000 je bil realiziran celotni dobiček v višini 55 mio tolarjev, kar je pomenilo 18% več kot leto poprej. Donosnost kapitala je bila 5,6%.

Delo, ??? 2000
KLJUB VSEMU PODJETJE KOSTAK POSLUJE POZITIVNO
Krško-komunalno podjetje Kostak posluje kot celota pozitivno že celih petnajst let. Od njegovih številnih dejavnosti je zaradi državnega reguliranja cen problematična le preskrba z vodo, ki bo letos znova v rdečih številkah.
Komunalnemu podjetju, ki bo čez dve leti praznovalo 50-letnico delovanja, se pogosto dogajajo krivice, ki so povezane z njegovim poslovanjem. Krivica ali zgolj nedolžna napaka je bila storjena tudi na zadnji seji občinskega sveta občine Krško, kjer je bilo iz razprav v zvezi z rebalansom proračuna mogoče potegniti sklep, da celotno podjetje tone v izgubah. Resnica pa je drugačna. Po besedah direktorice Silvane Mozer je občina dolžna podjetju okrog 360 milijonov tolarjev, ki naj bi jih v letošnjem letu delno pokrila z najetjem kreditov. Sicer podjetje pričakuje izgubo 39 milijonov tolarjev v komunalni dejavnosti, za kar je odgovorna občina, ki bo morala tudi to luknjo nekako pokriti. Podjetje kot celota bo letošnje poslovanje zaključilo s 45 milijoni tolarjev dobička, ki so predvsem rezultat dobrega poslovanja na področju nizkih gradenj in vzdrževanja prostorov ter okolice v Jedrski elektrarni Krško. Sodelovali so tudi pri urejanju cest za prevoz uparjalnika in uredili parkirišče pred jedrsko elektrarno. Posebej pa so v podjetju ponosni na končano ureditev kostanjeviškega otoka. V letošnjem letu je podjetje prevzelo tudi naslednika novomeškega Pionirja, podjetja Togrel, kamor so prenesli dejavnosti visoke gradnje. Prevzeli pa so tudi 50 delavcev Agrafe in z njimi povečali lastno gradbeno ekipo. V prihodnje pričakujejo urejeno delovanje gospodarskih javnih služb, kar država že predolgo obljublja. V občini Krško naj bi se takšno dolgoročno poslovanje uredilo s pomočjo koncesij. To pa lahko pomeni, da podjetje na bo sprejelo storitev komunalnih dejavnosti, ki so ekonomsko šibke. Vse pa bo odvisno prav od pogojev, ki jih bo občina za to dejavnost ponudila. Na področju varstva okolja se bo podjetje vključilo v prilagajanja Evropski uniji, kar pomeni gradnjo čistilnih naprav za odvajanje odpadnih voda in pristop h gradnji regijskega centra za ravnaje z odpadki. Tako se bo s sprejetjem ustrezne zakonodaje pričelo sortiranje odpadkov tudi v Posavju.
Od hčerinskega Togrel vodstvo Kostaka pričakujejo povišanje prihodkom, kar bi omogočilo posodobitev gradbene tehnologije, ki je še vedno na ravni izpred desetih let, ko se je začela agonija Pionirja. S tem bi se to podjetje lažje spopadlo s konkurenco tudi pri urejajo prostora za zgraditev verige savskih elektrarn. Podjetje s skupaj tristo zaposlenimi pričakujejo še eno uspešno leto in se ne boji odgovornost, ki jo prinaša nerazumevanje države in včasih tudi občinskega sveta, ki ni odobril podražitve nekaterih postavk, ki so povezane s preskrbo z vodo v občini.
Matej Košir

 Dolenjski list, 27. januar 2000 (št. 4)
KOSTANJEVICI VODO SPET IZ OREHOVCA
Kostanjevica na Krki - Kostanjevici se pri pitni vodi kljub zapletom obetajo, po vsem sodeč, boljši in predvsem bolj zdravi časi. Stari vodovod, ki ga je napajalo zajetje Jama, je postajal zadnja leta vse bolj oporečen. Ker je nato opozarjala tudi inšpekcija in ker je ta zahtevala ali popravilo ali zaprtje vodovoda, so pristojni začeli iskati z globinskim vrtanjem nov vir.
Vrtanje v Orehovcu je obrodilo sadove in iz dveh vrtin so pridobili zadosti vode. Toda v začetku je delovanje tukajšnjega zajetja oviral pesek, ob čemer je bilo nekaj narobe tudi z bakteriološko sliko tamkajšnje vode. V takih razmerah je zajetje delovalo poskusno, pri čemer so njegovo vodo tudi klorirali. Po teh začetnih nevšečnostih so lani vendarle začeli iz globinskih vrtin v Orehovcu točiti vodo v kostanjeviški vodovod. Sredi lanskega leta so se nad zajetjem v Orehovcu in s tem nad odjemalce tamkajšnje vode zgrnile težave. Pokvarila se je globinska črpalka, ki je dotlej delovala, kot so videli pri demontaži naprave, v neustrezni vrtini. Vrtina je bila namreč drugačna, kot so o njenih lastnostih govorili geološki podatki.
Po teh zapletih je krško komunalno podjetje Kostak preklopilo kostanjeviški vodovod na staro, že omenjeno zajetje Jama. Istočasno je obvestilo prebivalce, da morajo ti od takrat naprej prekuhavati vodo.
Zajetje Orehovec je krško komunalno podjetje znova pognalo 15. januarja letos, potem ko je spet vstavilo črpalko. Po 3-dnevnem izčrpavanju vode je Kostak zajetje 18. januarja spet vključil v kostanjeviško omrežje. »Pustili smo v veljavi objavo, da je treba prekuhavati vodo. Tako smo ravnali zaradi varnosti. Od 18. januarja prebivalstvo na tem območju sicer oskrbujemo iz novega vira. Jemljemo vzorce vode od tam in jih analiziramo. Ko se bo pokazalo, da je za zajetjem v Orehovcu vse prav, bomo preklicali objavo o obveznem prekuhavanju vode, kar se bo zgodilo v 14 dneh ali 3 tednih. Vendar, kot je že rečeno, zdaj dobavljamo vode že iz novega zajetja,« je o najnovejših razmerah povedal Srečko Planinc, vodja sektorja Komunala v krškem podjetju Kostak.
Kostanjeviški vodovod oskrbuje Kostanjevico z okolico in sega tudi v del sosednje občine Šentjernej.
M.L. (Martin Luzar)

Dolenjski list, 27. januar 2000 (št. 4)
ŠE LETOS VEČ STREHE NAD STOJNICAMI
Krška mestna tržnica ima dosti pomanjkljivosti, kot ugotavlja krško komunalno podjetje Kostak. Komunalno podjetje je v zadnjem času uredilo ob obstoječih pokritih stojnicah še dodatno zunanje. S tem je ublažilo pomanjkanje prodajnih površin, vendar ga ni odpravilo.
On sredah in sobotah, ko sta tržna dneva, tržnico ljudje obiskujejo posebej številno. Takrat se vsakič znova pokaže, da je tržnica prometno slabo dostopna. Avtomobili obiskovalcev tržnice ponavadi zasedejo ves razpoložljivi prostor v okolici in tako ovirajo oskrbo tržnice in bližnje Mercatorjeve trgovine.
Temeljitejšemu urejanju tržnice se je moralo Krško vse do danes odpovedati. Kostak sicer poskuša narediti najnujnejše, vendar se mu zaradi odprtih lastniških vprašanj glede tržnice zatika že pri vsakodnevnih dogovorih z lokali in s prodajalci na stojnicah.
Pomanjkanju prodajnega prostora na tržnici v Krškem bodo že letos naredili konec z dodatno streho. Krajevna skupnost mesta Krško je med svoje neodložljive naloge zapisala »razširitev tržnice z ustrezno ureditvijo prostora med Cesto 4. julija in Kolodvorsko ulico«.

STRANIŠČE IN UPRAVLJANJE Z DENARJEM
Razmere na krški tržnici postajajo včasih zelo podobne tistim iz Balzacovih spisov, v katerih se dobro napojeni in nahranjeni obiskovalci šaljivega gostitelja ostali brez stranišč. Na krški tržnici namreč tudi nekako manjka stranišč. Natančneje, gre za to, da je na tržnici eno stranišče, ki uživa sloves javnega, vendar je javno samo zato, ker ga pač uporablja javnost, tudi tista, ki pije v bližnjih zasebnih bifejih. Tako komunalno podjetje kot upravljalec tržnice pomiva javno čislan prostor brezplačno tudi za potrebe zasebnih šankov. Nekajkrat je podjetje zaprlo stranišče za tiste, ki naj tja ne bi zahajali, vendar so vanj potlej že tudi vlomili. V to edino krško stranišče so verjetno vdrli že večkrat kot v vse krške banke skupaj, kar govori, da je tržnica med zelo problematičnimi mestnimi zadevami.
Res, problematične so po svoje tudi banke v Krškem, vendar te še zdaleč niso (več) krške in niti mesto niti občina ne upravljata z njimi.
M.L. (Martin Luzar)

TV Slovenija, 1. junij 2000
ZAPLETI S KOMUNALNO DEPONIJO
Napoved: Brežiška, krška in sevniška občina so se že leta 93 odločile, da skupaj poiščejo najprimernejšo lokacijo, za izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki. Po šestih letih so prišle do dveh lokacij, za katere opravljajo zdaj spremembe prostorskih aktov. Kot kaže pa bo verjetno njihovo delo zaman, saj naj bi po novem morali voziti svoje odpadke na novomeško deponijo.
To je ena izmed dveh lokacij, do katere so Posavci prišli po šestih letih iskanj, izločanj, pridobivanj soglasij in prepričevanj. In zdaj, ko so tik pred tem, da na eni začnejo z izgradnjo regijske komunalne deponije, pa se je ministrstvo za okolje in prostor, ki je pri iskanju lokacije vseskozi sodelovalo, odločilo drugače.
Franci Bogovič – župan občine Krško: »Naše stališče...na drugi lokaciji.«
Posavci se seveda čutijo izigrane, ker je očitno, da ministrstvo za okolje nima koncepta ravnanja z odpadki. Rešitve ki jih ponuja zdaj, pa bodo bistveno podražile komunalne storitve.
Franci Bogovič – župan občine Krško: »Mi mislimo….35% od planiranih količin.«
Vsekakor pa bodo v Posavju potrebovali tudi sortirnico odpadkov. Zato se upravičeno sprašujejo, ali bodo morali vse postopke iskanja lokacije zanjo še enkrat ponoviti, ali pa bo to zanje storila država.
Goran Rovan

TV Slovenija, 8. junij 2000
NA VELIKEM TRNU DOBILI NEOPOREČNO VODO
Napoved: Potem ko so od leta 69 do 72 prebivalci krajevne skupnosti Veliki Trn v krški občini ročno zgradili vodovodno omrežje, se je po potresu na Kozjanskem že šest let kasneje izkazalo, da se je količina vode na zajetjih zmanjšala, povečala pa se je tudi njena poraba. Zato so se lotili iskanja novih virov že v letu 90 in gradnje novega sistema, ki je bil dokončan šele letos.
Čeprav je gradnja črpališča pri Artu, vodohrama na Velikem Trnu in omrežja, ki je povezal šestnajst hribovskih vodovodnih sistemov, kolikor jih sodi v krajevno skupnost, trajala kar nekaj let, začela se je leta 97, so krajani seveda le dočakali, da jim je iz pip pritekla neoporečna pitna voda.
Metod Oblak - župnik z Velikega Trna: »Prej smo imeli te…in te vode je dovolj.«
Franc Lekše - predsednik KS Veliki Trn: »Sredstva v glavnem….za naš kraj.«
Vodovodni sistem Veliki Trn omogoča oskrbo s pitno vodo za 490 gospodinjstev in prav gotovo bo tudi ta pripomogel, da se ljudje iz teh hribovskih vasi ne bodo več izseljevali v dolino.
Goran Rovan

Dolenjski list, 8. junij 2000 (št. 23)
DOBRA ZAMENJAVA ZA STUDENCE
Veliki Trn - Ni naključje , da so med dogodke v čast praznika krške občine uvrstili tudi včerajšnjo otvoritev vodovodnega sistema Veliki Trn. Tukajšnji vodovod namreč zagotavlja pitno vodo 490 gospodinjstvom v hribovskih vaseh Veliki Trn, Mali Trn, Ardro, Smečice, Kalce, Kočno, Lepa vas, Gor. Lepa vas, Dol. lepa vas, Ženje, Nemška gora, Ivandol, Nova gora, Ravni in Pijana Gora.
Med opazne krške dogodke lahko uvrščamo omenjeno otvoritev tudi po denarni strani, saj je kar okrog 70 odstotkov 125 milijonov vredne naložbe plačala iz svojega proračuna občina Krško, medtem ko je država zmogla plačati okrog 30 odstotkov denarja za trnovski vodovod. Za sedanji vodovod na Velikem Trnu je bilo odločilno vrtanje v dolini potoka Štegina pred
zaselkom Arto leta 1987. Pri vrtini so zgradili črpališče in pozneje še vodohram na Velikem Trnu, tako da bo zadosti vode za nemoteno oskrbo ljudi v prej omenjenih vaseh.
Prebivalci KS Veliki Trn so ob koncu 60. let z veliko udarniškega dela zgradili vodovod. Vsa zemeljska dela so opravili ročno. Za takrat zgrajeni vodovod so uporabili tukajšnje studence. Z leti se je poraba pitne vode povečala, toda izviri so precej oslabeli, verjetno zaradi potresa na Kozjanskem.
Vodovod na Velikem Trnu je zgradilo krško podjetje Kostak.
M.L. (Martin Luzar)

Delo, 13. junij 2000 (št. 135)
Širitev vodovodnega omrežja
VODA ZA ŠESTNAJST HRIBOVSKIH VASI
Občina Krško je za občinski praznik tudi uradno odprla vodovod na Velikem trnu
Velik trn- V okviru občinskega praznika je občina Krško tudi uradno predala v uporabo nov vodovod na Velikem trnu. Celotni sistem bo omogočal nemoteno preskrbo s pitno vodo za 490 gospodinjstev v šestnajstih hribovskih vaseh. Le stežka si je mogoče predstavljati, kaj takšna pridobitev pomeni za mnoge krajane.
V začetku sedemdesetih letih so krajani Velikega trna s svojimi rokami zajeli studence in vodo pripeljali do posameznih kmetij. Po potresu v letu 1978 se je količina vode zmanjšala, medtem ko je bila na drugi strani poraba čedalje večja. V letu 1990 so bili narejeni projekti za boljšo preskrbo s pitno vodo na tem območju. Na lokaciji nove vrtine pri kraju Arto so zgradili črpališče, ki je povezano s tlačnim vodom do zbiralnika na Velikem trnu. To se je zgodili pred tremi leti, do danes pa so se na vodovod priključile vse druge vasi. Vrednost celotne investicije je 125 milijonov tolarjev, kar je v največji meri zagotovila občina. Ob slovesnosti so 28-kilometrski sistem predali v upravljanje komunalnemu podjetju Kostak. Župan občine Krško Franci Bogovič pa je podelil župniku Metodu Oblaku, ki je celih 32 let upravljal staro črpališče in sistem. To je pomemben infrastrukturni objekt, ki je zagotovil neoporečno vodo velikemu območju in tudi marsikateri kmetiji. Po zagotovilih župana bodo prednostne naloge občine tudi v prihodnje usmerjene v dopolnjevanje osnovne infrastrukture na celotnem območju.
Matej Košir

Posavski obzornik, junij 2000 (št. 31/32)
OGLED ČRPALIŠČA PITNE VODE V RORAH
V četrtek, 18.5.2000 so se svetniki občine Krško udeležili ogleda črpališča pitne vode v Rorah. Do črpališča so se odpravili peš, tako da so si med potjo lahko ogledali tudi potek sanacije plazu Rore. Na črpališču jim je tehnično razlago podal g. Božidar Resnik, namestnik direktorice Kostaka Krško, d.d.
Vodovod Rore je bil leta 1992 črpališče je povezano z vodohranom na Trški gori z lokalnim vodovodnim sistemov Gora. Črpališče Rore zajema 4 vrtine, od katerih ena vrtina ne obratuje zaradi motnosti vode. Na razpolago sta dve vrtini s kapaciteto 3o l/s in ena s 15 l/s. iz vrtin se črpa voda iz dolomitskih vodonosnikov in je bakteriološko in kemično neoporečna. Črpališče Rore je s telemetrijskim sistemom povezano na centralni računalnik v Žlapovcu, na katerem je mogoče v vsakem trenutku videti stanje nivojev in važnejših pretokov v posameznem sistemu.
Svetniki občine Krško so se seznanili z okvarami na vodovodnem omrežju zaradi neustrezne katodne zaščite, okvarami črpalk (R-7 v popravilu, R-4 zasuta pod plazom, R-1 mikrobiološko neustrezna), s predvideno direktno povezavo z mestom Krško, kar bi omogočilo velike prihranke energije, ter s potrebo po ureditvi varstvenih pasov za zaščito virov pitne vode. Svetnikom je bila predstavljena celotna oskrba s pitno vodo v občini Krško, s poudarkom na sistemu Krško, ki se v glavnem napaja iz podtalnice na Krškem polju (Drnovo, Brege), saj je črpanje 1 m³ vode dvakrat cenejše kot v Rorah. Vodovod Rore ostaja predvsem rezervni vir za vodooskrbo mesta Krško z okolico, če bi se ponovilo povečanje nitratov v podtalnici Krškega polja. Trenutno so le-ti nekje na polovici dovoljene koncentracije in voda popolnoma ustreza Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ki je povzet po evropski zakonodaji s tega področja.

 NOV NADZORNI SVET
31. avgusta 2000 je potekala sedma redna seja skupščine delničarjev. Na njej sta bila dva predloga za nov nadzorni svet. Delničarji niso sprejeli predloga za predlog, ki je predvideval naslednje člane: Miran Gombač, Gregor Pajič, Rudolf Mlinarič in Franci Bogovič. Namesto njih so bili izvoljeni: Julij Nemanič, Jože Stegne, Marija Pečjak Požek in Franci Bogovič, dva člana pa je že prej izvolil svet delavcev družbe Kostak. Mandat novih članov nadzornega sveta je pričel 1. septembra, trajal pa naj bi štiri leta.
Pooblaščenec delničarjev Certius BPH se je zanimal, kako bo potekala dokapitalizacija Togrela, pooblaščenec PID Atena 2 pa je predlagal, da se direktorici omeji razpolaganje s kapitalsko naložbo v hčerinski družbi Togrel in da mora ta pridobiti soglasje nadzornega sveta pri statusno pravnih spremembah, prodaji dela ali celotnega deleža in najemanju posojil v družbi Togrel. Notar Andrej Dokler je opozoril, da predlagani sklepi niso bili na dnevnem redu in da je zaradi tega sklep o tem ničen.

TV Slovenija, Vaš tolar, 13. september 2000
BEGRAD PREVZEL KRŠKI KOSTAK
Napoved: Komunalno podjetje Kostak iz Krškega je v preteklem letu odkupilo premoženje in podjetje Togrel, kjer izdelujejo montažne betonske hale in ostale gradbene elemente. Po letu, ko so Togrel finančno sanirali, pa je večinski lastnik Kostaka in s tem tudi Togrela nenadoma postal novomeški Begrad.
Delniška družba Begrad je z nakupom delnic obeh Ateninih skladov in borzno posredniške hiše Certius postala večinski lastnik, saj ima v lasti dobrih 50% Kostakovih delnic. Seveda pa v Begradu niso zainteresirani za komunalno dejavnost, čeprav tudi ta prinaša dobiček.
Silvana Mozer – direktorica Kostak d.d. Krško: »Njegov cilj ni Kostak…tudi ta prostor v Posavju.«
Za vodstvo Kostaka sam prevzem lastništva v Togrelu ni vprašljiv, bolj jih skrbi, ali bo Begrad pripravljen vanj tudi kaj vložiti.
Silvana Mozer – direktorica Kostak d.d. Krško: »Togrel v tem momentu…kot programsko.«
V Begradu o svojih načrtih s Kostakom še niso želeli govoriti, predstavili pa jih bodo prihodnji teden na novinarski konferenci.
Goran Rovan

TV Slovenija, Vaš kraj, 18. september 2000
ŽUPAN ODGOVARJA – FRANCI BOGOVIČ občina Krško
Napoved: Krška občina je ena izmed redkih v Sloveniji, ki je tudi po spremembi lokalne samouprave ostala v svojih nekdanjih mejah. Sodi med večje, zato se v njej seveda srečujejo s številnimi problemi. Župan Franci Bogovič seveda v naši rubriki ne bi mogel odgovoriti na vsa odprta vprašanja, zato smo mu za prvič zastavili le tri najbolj pereča.
Med problemi, ki tarejo občane krške občine je prav gotovo pomanjkanje stanovanj. Zato ni čudno, da ti sprašujejo, kdaj se bo pred leti prekinjena gradnja 48. neprofitnih stanovanj v Krškem spet nadaljevala. Po županovem zagotovilu se bo to zgodilo še ta mesec.
Franci Bogovič – župan občine Krško: »Dosežen je dogovor…novi stanovalci.«
Na krškem polju pa krajani že leta opozarjajo na romsko naselje poimenovano Kerinov grm. Že večkrat dane obljube, da bodo to naselje legalizirali in uredili, doslej ni še nihče uresničil. Probleme s tem ima tudi sedanji župan in njegove službe.
Franci Bogovič – župan občine Krško: »Kmetijsko ministrstvo….ugodno rešitev.«
V zadnjem času pa krško občino razburja tudi prevzem komunalnega podjetja Kostak, to je eno redkih, ki uspešno posluje in je prešlo v roke novomeškega Begrada. V njem ima občina petinski delež, zato ji po mnenju občanov, ne bi smelo biti vseeno, kaj se dogaja z njeno lastnino.
Franci Bogovič – župan občine Krško: »Mislim, da bo težko….javne gospodarske službe.«
Problemov, ki tarejo občane krške občine je še veliko. O njih pa v naših oddajah kdaj drugič.
Goran Rovan

Delo,19. september 2000
Prevzemi v gradbeništvu
BEGRAD BO NASLEDNIK PIONIRJA
Krško - Vse kaže, da so si velika slovenska gradbena podjetja razdelila slovenski trg. S prevzemom krškega komunalnega podjetja Kostak, d.d., in posredno njegovega hčerinskega podjetja Togrel, se na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja utrjuje črnomaljski Begrad. Usoda komunalnega podjetja,katerega delni lastnik je tudi občina, še ni znana.
Namera Begrad, da prevzame krško podjetje, je postala jasna z zamenjavo kandidatov za nadzorni svet. Slovenski odškodninski sklad, družbi Atena1, Atena2 ter Certus in Zaklad so Begradu prodali paket delnic, s katerimi si je podjetje zagotovilo 50,2-odstotni delež v Kostaku. Predlagani člani na kapitalskih osnovah so bili tako zamenjani s predstavniki Begrada. Načrti podjetja naj bi bili povezani predvsem s hčerinskim podjetjem Togrel, ki ga je Kostak prevzel lani. Togrel naj bi se ukvarjal z visokimi gradnjami in izdelavo montažnih elementov na hrvaškem trgu, kjer je Begrad že odprl svoje podjetje. Prevzem podjetja je v krški občini zbudil veliko negodovanja. Decembra naj bi postala malce jasnejša namera črnomaljskega podjetja o razdelitvi Kostaka na dva ali tri dele. Begrad bi rad namreč petdesetodstotni delež iz celote spremenil v stoodstotni delež v hčerinskem podjetju. Razdelitev bi zmanjšala možnost izgub iz segmenta javnih služb, po besedah direktorice Kostaka Silvane Mozer pa bi vsakršen podoben scenarij potegnil za seboj zmanjševanje števila zaposlenih v podjetju. Krško podjetje je z dokapitalizacijo nameravalo posodobiti proizvodnjo v Togrelu, ki je brez večjih investicijskih injekcij deloval slabih dvajset let. S prenovljenim programom bi bilo mogoče konkurirati pri delih, kakšno je denimo gradnja hidroelektrarn na Savi. Mozerjeva meni, da je takšen program še pospešil prevzem, ki ga ni bilo več mogoče ustaviti. Delnice podjetja namreč niso uvrščene na borzo, zato za podjetje s premajhnim ustanovnim kapitalom ne velja zakon o prevzemih.
V zadnjem času da se je cena za delnico povzpela za dobrih dvesto odstotkov. Svoje deleže so prodajali predvsem zaposleni v podjetju in upokojenci, s čimer se je njihov delež zmanjšal na 28 odstotkov. Položaj pa je zapleten tudi zaradi lastninskega deleža v višini 20 odstotkov, ki so v lasti občine Krško. Župan Franci Bogovič, tudi član nadzornega sveta, meni, da se je s prevzemom pojavilo kar nekaj različnih scenarijev, do katerih se bo moral na koncu opredeliti tudi občinski svet. Ob razdelitvi podjetja bi občina povečala svoj delež v novem Kostaku, česar si zaradi urejanja poslovanja s koncesijami ne želi. Hkrati pa je popolnoma jasno, da je poslovanje komunale, priključene k občini, veliko slabše kot v primerih delniških družb.  Če se podjetje ne bo razdelilo, ga lahko doleti blokada poslovanja, ki bi jo večinski lastnik prek nadzornega sveta. V takšnem primeru bi občina najverjetneje odgovorila s prodajo svojega deleža. Večinski lastnik pa bo verjetno razmišljal tudi o povečanju svojega deleža. V Krškem prevladuje mnenje, da je najboljšo rešitev mogoče poiskati v skupnem sodelovanju in ohranitvi podjetja. Pri tem bo nedvomno imela veliko vlogo občina, ki lahko skupščini prepreči, da s 75-odstotno večino izglasuje strukturne spremembe.
Matej Košir

ODPOKLIC MOZERJEVE – V.D. MUNIH
4. oktobra je Nadzorni svet delniške družbe Kostak na svoji tretji redni seji, ki je bila v sejni sobi hotela Krka v Novem mestu, na njej pa so bili prisotni vsi člani razen namestnika predsednice Franca Bogoviča, odpoklical dotedanjo direktorico Silvano Mozer in imenoval v.d. direktorja Ljubomira Muniha. Na seji je Cveto Bahč predlagal, naj se ta snema, vendar je bilo zavrnjeno, da je predsednica nezakonito dodala točke dnevnega reda, s čimer tudi ni uspel. Na seji je bila prisotna tudi Silvana Mozer, ki je bila presenečena, da je nadzorni svet tožil upravo in da jo obtožuje hujših kršitev zahtev delničarjev izraženih na prejšnji seji nadzornega sveta in na sedmi skupščini delničarjev družbe. Zagotovila je tudi, da je bila dokapitalizacija Togrela izvedena  v skladu s prvo redno sejo nadzornega sveta. Predsednica le tega Marija Pečjak Požek je pojasnila, da je bil vložen le predlog za izdajo začasne odredbe in prepoved vpisa sprememb pri družbi Togrel, ki pa ga je Okrožno sodišče v Krškem zavrnilo. Zato je Cveto Bahč med drugim predlagal, da se razreši predsednico Nadzornega sveta in namesto nje imenuje Franca Bogoviča. Na koncu so sprejeli sklep, da Nadzorni svet na podlagi 250. člena Zakona o gospodarskih družbah odpokliče direktorico s funkcije in pristojnosti člana uprave družbe Kostak d.d. brez krivdnih razlogov oziroma utemeljenega razloga in se jo razreši z istim dnem – 4. oktobra. Za takšen predlog so glasovali: Julij Nemanič, Jože Stegne in Marija Pečjak Požek, proti pa Karel Vardijan in Cveto Bahč. Hkrati so imenovali začasno upravo. Za njenega člana je bil predlagan 44 letni gradbeni inženir Ljubomir Munih iz Novega mesta in to za čas enega meseca. Ta bi moral poskrbeti, da se najde trajna rešitev za imenovanje uprave družbe. Munihu je potem na četrti seji (2. novembra) nadzorni svet še enkrat podaljšal mandat v.d. direktorja do 30. novembra, na svoji drugi korespondenčni seji (28. novembra) pa do konca leta 2000 (31. decembra).

Dnevnik, 5. oktober 2000
Protesti delavcev Kostaka, ki so čez noč ostali brez uspešne direktorice Silvane Mozer
PADAJO TUDI NAJBOLJŠI KADRI
Krško  – Včeraj dopoldne je zavrelo med delavci krškega komunalnega in gradbenega podjetja Kostak, ki je čez noč ostalo brez dosedanje zelo uspešne direktorice Silvane Mozer. Zaradi domnevnih nestrinjanj s politiko večinskega lastnika Begrada iz Novega mesta so jo dan pred tem po najtesnejšem izidu glasovanja razrešili člani nadzornega sveta pod predsedstvom Marije Požek Pečjak.
Delavci se z ukrepom, za katerega so izvedeli včeraj šele po prihodu v službo, niso strinjali, zaradi česar so dopoldne na izsiljenem zborovanju želeli slišati od vodstva Begrada razloge za ta ukrep. Pripomniti moramo, da se je Silvana Mozer v desetih letih vodenja Kostaka izkazala kot zelo sposobna direktorica, ki je podjetje od nekdanjega životarjenja in naziva kroničnega izgubarja pripeljala do sodobno organizirane firme s tremi vejami gospodarjenja. Poleg splošne komunalne službe v občini Krško se v podjetju ukvarjajo z nizkimi gradnjami, po prevzemu Togrela pa tudi z visokimi, poleg tega v krški jedrski elektrarni opravljajo stalno službo čiščenja in vzdrževanja. Za svoje delo je v zadnjih letih dobila nekaj pomembnih priznanj in nagrad, letošnje leto pa naj bi Kostak sklenil z nekaj več kot 150 milijoni tolarjev dobička.
"Kriva sem le tega, da ne skačem kot psiček in ne izpolnjujem zahtev ljudi iz Begrada," je med soočenjem z novimi šefi pred zbranimi delavci dejala Silvana Mozer . Predsednik družbe Begrad Franc Panjan je pojasnil, da so se za razrešitev direktorice odločili zaradi tega, ker naj bi s posegom dokapitalizacije Togrela škodovala njihovim interesom ter s tem prekršila na avgustovski skupščini sprejeti veto. Sklep o dokapitalizaciji Togrela, ki je last Kostaka, so potrdili člani prejšnjega nadzornega sveta, vendar ga na skupščini 31. avgusta letos niso sprejeli zaradi premoči nekaterih ljubljanskih investicijskih družb.
Razmerje sil v novem nadzornem svetu je sicer povsem izenačeno, saj so v njem poleg treh predstavnikov Begrada še dva predstavnika delavcev ter župan krške občine Franci Bogovič. Čeprav je ob takšnem razmerju kazalo, da je položaj Mozerjeve kar stabilen, je pretehtalo dejstvo, da na seji sveta, ki so jo pripravili isti dan, kot so jo sklicali, ni bilo župana zaradi službene zadržanosti. Zato niti ni presenetljivo, da so ga imeli zbrani Kostakovi delavci včeraj za glavnega krivca za zamenjavo v vodstvu.
Vodstvo Begrada je medtem za vršilca dolžnosti direktorja Kostaka postavilo nekdanjega novomeškega košarkarskega zvezdnika Ljuba Muniha. Zaposlene kljub temu skrbi, kaj bo z njihovo prihodnostjo, saj jim Franc Panjan ni znal postreči z nikakršnim razvojnim načrtom. Omejevanje naložb zgolj v sektor visokih gradenj celotnemu podjetju po njihovem ne predstavlja zadovoljive perspektive, ampak le napoveduje drugim sektorjem umiranje na obroke.
Ernest Sečen

TV Slovenija, Vaš kraj, 6. oktober.2000
PROTEST DELAVCEV TOGRELA
Danes pa so se pred občinsko stavbo v Krškem zbrali nezadovoljni delavci Togrela in izrazili svoj protest, ker je delniška družba Begrad iz Novega mesta, potem ko je postala večinska lastnica komunalnega podjetja Kostak , 4. oktobra odstavila dosedanjo direktorico Silvano Mozer, na njeno mesto pa za mesec dni imenovala Ljuba Muniha. Do imenovanja je prišlo, ker naj bi bil del Togrela brez njihove vednosti dokapitaliziran ali prodan, to za zdaj še ugotavljajo, tako da ni več v večinski lasti Kostaka. Kot je znano, je Begrad prevzel Kostak zgolj zato, da bi prišel do njegove hčerinske firme Togrel, saj je zainteresiran samo za gradbeno dejavnost.
Goran Rovan

 Dnevnik, 6. oktober 2000
V bran odstavljeni Silvani Mozer so se s protestnim shodom postavili še delavci Togrela
DIREKTORICO ŠE HOČEJO NAZAJ
Na usodni seji nadzornega sveta se ni nihče spomnil, da bi župan lahko glasoval tudi po telefonu
Krško – Četrtkovemu zboru delavcev, na katerem so delavci komunalnega sektorja krškega Kostaka izrazili jasno podporo svoji odstavljeni direktorici Silvani Mozer, so se včeraj zjutraj pridružili še delavci Kostakovega hčerinskega gradbenega podjetja Togrel.
Že zjutraj so se zbrali pred občinsko upravo ter zahtevali vrnitev poslovodskih funkcij Mozerjevi, slišati pa je bilo tudi hude obtožbe na račun župana Francija Bogoviča, ki naj bi s svojim nesodelovanjem na sredini odločilni seji nadzornega sveta odločilno prispeval k padcu priljubljene direktorice.
Nekateri so mu očitali, da se seje načrtno ni udeležil ter da namerava sedanjemu Kostakovemu večinskemu lastniku Begradu iz Novega mesta prodati še 20-odstotni občinski delež, s čemer bi ta pridobil 75-odstotno lastniško večino, potrebno za odliv kapitala iz občine. Po nastopu Begradovega direktorja Franca Panjana, ki je zbranim v primerjavi z dosedanjim delom zagotovil najmanj nespremenjene pogoje, so se strani nekoliko umirile in delavci so se vrnili na delo. Ker je zadeva predvsem zaradi nekaj prav grobih obtožb na račun župana Bogoviča, ki se na volitvah poteguje tudi za mesto poslanca v državnem zboru, dobila tudi politični prizvok, je krški župan včeraj popoldne sklical novinarsko konferenco. Na njej je očitke na svoj račun znova ovrgel in povedal, da bi v skladu z zakonom o razrešitvi Mozerjeve lahko glasoval tudi po telefonu, vendar ga v Ljubljano, kjer se je mudil zaradi podpisa pogodb v zvezi z začetkom gradnje novega krškega zdravstvenega doma, tisto popoldne ni nihče poklical. Poudaril je še, da se je glavnina scenarija odigrala že na avgustovski skupščini Kostaka, na kateri se je dokončno izvedelo, da je Begrad z nakupom Kostakovih delnic od slovenskega odškodninskega sklada ter pooblaščenih investicijskih družb Atena 1, Atena 2, Certius in Zaklad s 50,23 odstotka postal večinski lastnik te družbe. Begrad je na ta način namreč nameraval pridobiti absolutno upravljalsko funkcijo nad Togrelom ter tako na področju gradbeništva nadzirati vse Posavje.
Da je tak interes v resnici močno prisoten, se niti ne gre čuditi, saj naj bi regija z nameravanimi gradnjami verige savskih elektrarn, avtoceste, hitre železnice in spremljajočih objektov kmalu postala pravi gradbeniški eldorado. Iz tega razloga tudi ni težko razumeti hudo jezo v Begradovih vrstah, ki jo je z dokapitalizacijo Togrela iz lokalnih virov v nasprotju z zahtevami Novomeščanov v zadnjem trenutku izvedla Silvana Mozer. To pa je že pomenilo kapljo čez rob in predstavljalo pravzaprav edino jabolko spora, zaradi katerega je nato prišlo do njene razrešitve.
Očitno je tudi v primeru Begradovega prevzema Kostaka še marsikaj spornega, zaradi česar bodo, kot kaže, zadnjo besedo imela pristojna sodišča. Kot je povedala Mozerjeva, Begrad še nima pravic poseganja v vodenje podjetja, saj ima pri klirinško depotni družbi formalno gledano še vedno vknjiženih le 5,5 odstotka lastnine Kostaka, poleg tega pa je navzočim pokazala kuverto, v kateri je včeraj prejela sklep o razrešitvi. Čeprav jo je razrešil nadzorni svet Kostaka, je bil na kuverti natisnjen logotip Begrada. Zaradi po njenem mnenju nezakonitega dela nove predsednice nadzornega sveta Marije Požek Pečjak, ki naj bi seje sklicevala brez predhodnega posveta z drugimi člani ter vodstvom družbe, je Mozerjeva zoper njo napovedala sprožitev sodnega postopka. Neuradno smo izvedeli, da naj bi direktor Begrada Franc Panjan Mozerjevi neuradno ponudil mesto pomočnice direktorja Kostaka.
Ernest Sečen

 Delo, 7. oktober 2000 (št. 234)
ZAPOSLENI PODPIRAJO SVOJO DIREKTORICO
Krško - Potem ko so v sredo razrešili direktorico krškega komunalnega podjetja Kostak, so se včeraj dopoldne nadaljevali protesti zaposlenih. Tokrat so se pred občinsko stavbo zbrali delavci hčerinskega podjetja Togrel.
Gradbeno podjetje Begrad s sedežem v Novem mestu je od petih investicijskih družb odkupilo paket delnic, ki mu zagotavljajo večinski delež v podjetju Kostak. Dolenjske gradbince zanima le hčerinsko podjetje Togrel, ki ga že dobro leto upravlja krško komunalno podjetje. Novi nadzorni svet je direktorici prepovedal nadaljevati postopke dokapitalizacije Togrela, ki je bila nujno potrebna . O tem je želel odločati večinski lastnik, a postopek je bil kljub temu izpeljan. Nadzorni svet je zaradi tega na malce čuden način Silvano Mozer razrešil s položaja direktorico Kostaka. Kakor je pozneje na srečanjih z delavci povedala, je postopek nadaljevala, ker je ocenila, da so lahko vsi možni scenariji novega lastnika škodljivi za podjetje in s tem tudi za njihove preostale delničarje. Prva možnost je bilo zmanjšanje kapitala v Kostaku tako, da bi si Begrad zagotovil večinski delež v Togrelu. Ta možnost bi prišla v poštev le, če bi prej rešili vprašanje donosa v Kostaku in določili neko vrsto odškodnine za preostale delničarje. Pri vsakršnem Begradovem prevzemu premoženja v Togrelu pa bi se moral vzpostaviti enakopraven odnos med podjetjema. Ker bivša direktorica takšnih zagotovil ni dobila, se je odločila, da izpelje program sanacije, ki je med drugim predidevala tudi dokapitalizacijo Togrela. Na pomoč so ji priskočili krški in brežiški podjetniki, ki so zbrali 188 milijonov tolarjev, kar je odprlo možnost za začetek postopka registracije finančne injekcije, ki naj bi v končni fazi znašala 300 milijonov tolarjev. Vendar večinski lastnik tega ne priznava in želi postopek ustaviti, saj gre po njegovem mnenju za odprodajo hčerinskega podjetja in ne za dokapitalizacijo. Če mu to ne bo uspelo, pa je veliko vprašanje, ali bo nakup paketa delnic, ki še vedno ni končan, sploh smiseln.
Matej Košir

Dnevnik, 18. november 2000
Begradov poslovni pohod na Posavje je nenadejano trčil ob precej visoko oviro
GRADBINCE JE ZAUSTAVILA OSA
»Dejanja Ose se, resnici na ljubo, v ničemer ne razlikujejo od Begradovih dejanj«
Krško – Novomeški Begrad je s pridobitvijo 29.495 delnic letošnje poletje postal lastnik 50,23 odstotka osnovnega kapitala krške družbe Kostak, s sklepom skupščine pa je pridobil tudi polovico mest v šestčlanskem nadzornem svetu tega podjetja. Na ta način je največje gradbeno podjetje v dolenjski in belokranjski regiji nameravalo priti do večinske lastnine v Kostakovem hčerinskem gradbenem podjetju Togrel iz Velike vasi pri Krškem. Kot je povedal direktor Franc Panjan, želijo Novomeščani s to potezo obvladovati ves posavski prostor, ko gre za gradbeno operativo. Prav ta prostor namreč postaja zaradi načrtovane gradnje verige savskih elektrarn tržno vedno bolj zanimiv
Kmalu po kapitalskem prevzemu pa je ljudi iz Begrada oblil hladen tuš, ko so izvedeli, da je direktorica Kostaka Silvana Mozer v začetku septembra mimo vednosti novega nadzornega sveta izvedla dokapitalizacijo Togrela. Pri tem je vložek Kostaka v obliki nepremičnin znašal 265 milijonov tolarjev, vložek dotlej skoraj povsem neznane družbe Osa iz Krški vasi pa 301 milijon tolarjev. S tem je postal Kostak s 47 – odstotnim deležem manjšinski lastnik svojega hčerinskega podjetja, Osa pa s 53 odstotki večinski. Za ljudi iz Begrada je to pomenilo izgubo upravljalske funkcije v družbi, ki jih je v resnici najbolj zanimala. Novomeščani so namreč javno povedali, da so predvsem gradbeniki, zato se želijo v Posavju preko Togrela ukvarjati z gradbeništvom, medtem ko jih preostale dejavnosti Kostaka, kot so javne gospodarske službe s področja komunale, nizke gradnje ter vzdrževalna dela v Jedrski elektrarni Krško, strateško ne zanimajo. Po pričakovanju je omenjena poteza Mozerjevo zaradi Begradove premoči v nadzornem svetu kmalu odpihnila z direktorskega mesta, kar je izzvalo burne reakcije med zaposlenimi, ki so bili na njeni strani. Begrad je za vršilca dolžnosti direktorja Kostaka postavil svojega človeka – Ljubomirja Muniha in hkrati sprožil sodni postopek za spodbijanje pogodbe o odtujitvi poslovnega deleža Kostaka pri Togrelu.
Ker je skupina različnih družbenikov, ki sestavljajo Oso, prej omenjeno vsoto dejansko zbrala ter jo tudi vložila v Togrel, je umik tega kapitala v kratkem času možen le z doseženim dogovorom med Begradom in Oso. Prve pogovore so že opravili, vendar so se slednji pokazali kot zelo trdi pogajalci, zaradi česar se Begradu ne piše najbolje. "Dejanja Ose se v ničemer ne razlikujejo od Begradovih. Cilj obojih je postati večinski lastnik Togrela. Zakaj bi bile torej poteze Ose škodljive, Begradove pa ne?" se sprašuje razrešena direktorica Kostaka Silvana Mozer. Ta je na četrtkovi obravnavi nastalega zapleta povedala občinskim svetnikom, da je pri odločitvi o dokapitalizaciji ravnala skladno s sklepom nadzornega sveta iz leta 1999, ko so ugotovili, da za zagotavljanje konkurenčnosti Togrel nujno potrebuje svež kapital.
Ob upoštevanju vseh nastalih dejstev ostaja Begradu le malo manevrskega prostora. Če jim ljudi iz Ose ne bo uspelo prepričati, da bi svoj kapitalski delež prestavili v Kostak, bodo morali na novo razvijati visoke gradnje znotraj te družbe. Slednje pa ni skladno s predlogom občine Krško, da bi se Kostak po izločitvi gradbene operative preobrazil v samostojno javno podjetje, v katerem bi kot večinski lastnik nastopala občina ter na ta način sama skrbela za izvajanje gospodarskih javnih služb.
Ernest Sečen

 Delo, ? 2000 (št.)
DIREKTORICO KOSTAKA RAZREŠIL NADZORNI SVET
Krško - Nadzorni svet podjetja Kostak je na izredni seji v sredo razrešil dosedanjo direktorico Silvano Mozer in na njeno mesto postavil vršilca dolžnosti. Do tega je prišlo, ker direktorica ni upoštevala napotkov večinskega lastnika in je izpeljala dokapitalizacijo hčerinskega podjetja Togrel brez njihovega pristanka
Položaj v krškem komunalnem podjetju je postal zelo napet že konec avgusta, ko naj bi lastniki odločali o sestavi novega nadzornega sveta. Investicijske družbe so predložile nasproten predlog od prvotnega in kakor se je kasneje izkazalo, so v nadzorni svet prišli trije predstavniki črnomaljskega podjetja Begrad. Slovenski odškodninski sklad, družbi Atena 1, Atena 2, Certius in Zaklad so Begradu prodali paket delnic, s katerimi si je to gradbeno podjetje zagotovilo večinski delež v Kostaku. Novi lastnik podjetja je jasno nakazal, da ga zanima predvsem hčerinsko podjetje Togrel, ki bi združeno z dolenjsko gradbeno operativo v celoti lahko prevzelo Posavje in nekatera druga tržna območja. Odgovorni v podjetju Kostak so že dalj časa slutili, da poteka tako imenovano dogovarjanje pod mizo, saj je cena delnic vratolomno rasla. Podjetju ni uspelo najti rešitve, s katero bi preprečili prevzem, saj za to na eni strani niso imeli zakonske podlage, na drugi pa premalo sredstev. S prihodom novega lastnika so se pojavila številna ugibanja, predvideni pa so bili tudi že nekateri scenariji nadaljnjega poteka dogodkov. Jasno je bilo, da lastnika v bistvu ne zanima komunalno podjetje kot tako, ampak le oddelek za visoke gradnje v Togrelu. Begrad bi torej lahko konvertiral večinski delež v Kostaku v 100-odstotnega v tem hčerinskem podjetju, a delavci Kostaka nad zmanjševanjem kapitala podjetja niso bili navdušeni. Po mnenju bivše direktorice Silvane Mozer bi to pomenilo razprodajo podjetja, s tem bi se zmanjšala možnost konkuriranja na trgu, vrednost preostalih delnic pa bi se vsekakor močno zmanjšala. Na podlagi tega scenarija je verjetno direktorica tudi ukrepala na svojo roko. Predvideno dokapitalizacijo Togrela, ki jo je potrdil prejšnji nadzorni svet, je izpeljala s pomočjo podjetja Osa, do.o., iz Krške vasi, a lastnik Kostaka je menil, da v bistvu ne gre za dokapitalizacijo, ampak prodajo hčerinskega podjetja, za katero se Begrad v prvi vrsti tudi bori. Mozerjeva je novemu lastniku tudi očitala, da prevzema podjetje brez sanacijskega programa, ki je v bistvu nujno potreben za oživitev gradbene operative v Posavju. Rezultat tega je bila razrešitev direktorice, kateri so celo želeli naprtiti določene kršitve. V bistvu pa so morali njeno zamenjavo obrazložiti s tem, da ni delovala v skladu z interesi večinskega lastnika. V nadzornem svetu podjetja je tudi župan občine Krško Franci Bogovič, ki pa se izredne seje ni mogel udeležiti zaradi sestanka z ministrom. Ta točka je bila na dnevni red uvrščena na sami seji, tako da v bistvu nihče ni pričakoval, da se bo končalo z odstavitvijo direktorice, ki na sejo niti ni bila povabljena. Delavci so včeraj prekinili delo v podporo svoji direktorici, na srečanje z direktorjem Begrada, vršilcem dolžnosti direktorja Kostaka in krškim županom pa so bile izrečene mnoge grobe besede. Kljub zagotovilom lastnika in v.d. direktorja, da bo število delovnih mest ostalo nespremenjeno, je strah vseeno prevladal. Delavci v prvi vrsti niso razumeli, da je mogoče prevzeti podjetje le s papirjem v roki. Begrad je namreč odkupil le majhen del delnic od celotnega paketa. Na drugi strani pa so mnogi očitki leteli tudi na župana, ki se ni udeležil seje nadzornega sveta. To je sicer skušal pojasniti, kateri interesi imajo prednost, nato pa je po vrsti zavrnil vse očitke.
Na koncu se je vse skupaj, če človek sklepa po besedah glavnih udeležencev, ki so še naprej grobo obtoževali župana, spremenilo v golo politično obračunavanje. Takšen odnos nekaterih do člana nadzornega sveta, predstavnika lokalne skupnosti, ki še vedno drži v rokah 21-odstotni delež v podjetju, je v bistvu povsem nerazumljiv. Še posebej če zaposleni računajo, da Begradu ne bo uspelo zbrati 75-odstotne večine v skupščini, s katero bi lahko izglasoval strukturne spremembe v Kostaku. A župan je tudi že pred tem javno povedal, da nekako pričakuje, kje bodo v Kostaku iskali glavnega krivca za nastali položaj.
Matej Košir         

 Silvana Mozer je bila direktorica od 1. septembra 1990 do 3. oktobra 2000. Pred tem je bila vršilka dolžnosti (po smrti Sotlerja) pred tem pa njegova pomočnica oziroma še prej kot svetovalka.???

 Posavski obzornik, 25. november 2000 (št.?)
Izredna seja Občinskega sveta
O STANJU V DELNIŠKI DRUŽBI KOSTAK
V četrtek, 16.11.2000 je občinski svet občine Krško na izredni seji obravnaval stanje v delniški družbi Kostak d.d. Krško. Župan občine Krško Franci Bogovič in pravnica občinske uprave sta predstavila obsežno gradivo, ki je bilo na voljo svetnicam in svetnikom. Poudarke iz tega gradiva vam predstavljamo v nadaljevanju.
Lastniška struktura Kostaka
Komunalno podjetje Kostak je bilo do leta 1993, ko je bil sprejet Zakon o gospodarskih javnih službah, podjetje posebnega družbenega pomena, ki je poleg komunalnih dejavnosti opravljalo tudi tržne dejavnosti, predvsem s področja gradbeništva.
Na osnovi Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, je podjetje v fazi lastninjenja iz svojega premoženja izločilo infrastrukturne objekte in naprave ter jih preneslo na občino, preostali del pa lastninila. Podjetje Kostak se je preoblikovalo v delniško družbo. Začetek leta 1993, ob zaključku lastninjenja, je bila lastniška struktura osnovnega kapitala naslednja:
47%    delničarji notranjega odkupa (zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci),
32%    kapitalski sklad, odškodninski sklad in PID-i,
20,9% občina Krško.
Takšna lastniška struktura je ostala nespremenjena do nakupa podjetja Togrel, ki ga je Kostak izvedel v letu 1998. Tako je Kostak postal 100% lastnik Togrela.
Po nakupu Togrela so PID-i začeli kupovati delnice Kostaka. Do skupščine delničarjev Kostaka, ki je bila 31.08.2000, je PID-om uspelo v delniški družbi Kostak pridobiti večinski delež. S tem so PID-i pridobili možnost samostojnega odločanja o vseh zadevah, ki se sprejemajo z večino glasov na skupščini zastopanega kapitala. S tako večino se med drugim tudi imenuje nadzorni svet delniške družbe ter odloča o dobičku.
Po tem procesu nakupovanja delnic, ki so jih PID-i kupovali od zaposlenih, bivših zaposlenih ter upokojencev, je bila na avgustovski skupščini delničarjev Kostaka lastniška struktura naslednja:
50,23% skladi in PID-i,
26%    delničarji notranjega odkupa (zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci),
20,9% občina Krško.
Občina Krško pri kapitalskem prevzemu ni sodelovala. Njen lastniški delež je, vse od lastninskega preoblikovanja Kostaka v letu 1993 do danes, ostal nespremenjen.
Paket večinskega dela delnic Kostaka je od skladov in PID-ov kupil Begrad d.d. Novo mesto. Tako so v nadzornem svetu, ki se je oblikoval na avgustovski skupščini delničarjev Kostaka, poleg župana občine Krško in dveh predstavnikov delavcev, tudi trije predstavniki Begrada.
Begrad je ob kapitalskem prevzemu Kostaka v navedbah strategije razvoja poudaril, da je ključni strateški cilj prevzema "razširitev Begradove ponudbe storitev v Posavju, kjer bi skupaj z družbo Togrel d.o.o. predstavljala lokalnega izvajalca gradbenih storitev". Po Begradovih navedbah bi Togrel ostal "samostojni gospodarski subjekt v Krškem, lažje obvladoval komercialni prostor v Posavju, sočasno pa bi oba (Begrad in Togrel, op.p.) na trgu lahko nastopala s kompletnejšo ponudbo".
Dokapitalizacija Togrela
Podjetje Togrel je bilo na dan skupščine delničarjev Kostaka v popolni lasti Kostaka, imelo je 1,5 mio SIT osnovnega kapitala. Za svoje delo je uporabljalo nepremičnine (zemljišče in gradbene objekte v Veliki vasi) in premičnine (stroje), katerih lastnik je bil Kostak.
Za Togrel se je v Kostaku pripravljal program dokapitalizacije, o katerem je bil seznanjen tudi prejšnji nadzorni svet, ki je v juniju 2000 podal predlog, da se upravi oz. direktorici omeji sklepanje poslov v zvezi s Togrelom tako, da za podpis pogodbe o dokapitalizaciji potrebuje soglasje nadzornega sveta Kostaka.
31.08.2000
Tudi na skupščini delničarjev Kostaka so bile predlagane omejitve direktorici glede podpisa pogodbe o dokapitalizaciji hčerinskega podjetja Togrel.
22.09.2000
Novoizvoljeni nadzorni svet je izglasoval, da mora direktorica Kostaka, v zvezi s sprejemanjem odločitev glede dokapitalizacije hčerinskega podjetja Togrel, pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta. Do sprejema omejitev je prišlo zaradi namigov, da bi Kostakov 100% delež v Togrelu, po dokapitalizaciji s strani drugega podjetja, postal manjšinski.
25.09.2000
Glede na dogajanja na organih Kostaka, prevzem in namere Begrada ter ustno informacijo, da je dokapitalizacija Togrela že izvedena, je župan, zato da bi s celotno problematiko seznanil občinski svet, od direktorice Kostaka zahteval poročilo. Direktorico je pozval, da občini Krško, delničarju Kostaka, poda poročilo o kapitalskem stanju ter strategiji nadaljnjega poslovanja Kostaka in s Kostakom kapitalsko povezanih družb.
03.10.2000
Iz prejete Strategije razvoja podjetja Kostak d.d. Krško je bilo razvidno, da je direktorica Kostaka, kljub predlogom na prejšnjem nadzornem svetu in skupščini delničarjev ter ne da bi o tem obvestila novoizvoljeni nadzorni svet, odtujila večinski delež v hčerinskem podjetju Togrel in sicer tako, da je Kostak vložil nepremičnine v ocenjeni vrednosti  265 mio SIT, podjetje OSA d.o.o. Krška vas pa 301 mio SIT denarnih sredstev. Tako je postalo razmerje upravljanja v Togrelu: 47% Kostak in 53% OSA d.o.o..
Iz dokumenta ni bilo razvidno kako je zavarovan kapitalski vložek Kostaka v Togrel (s tem posredno tudi premoženje delničarjev). Prav tako ni bilo jasno kakšna upravljalska upravičenja v Togrelu si je Kostak izgovoril za tako velik delež oziroma kako je bila zastavljena strategija zaščite vloženega kapitala.
04.10.2000
Nadzorni svet Kostaka je odpoklical direktorico Kostaka Silvano Mozer in imenoval v.d. direktorja Ljubomira Muniha.
Ob pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je direktorica Kostaka dokapitalizacijo Togrela izvedla že v začetku septembra. Za izpodbijanje pogodbe o odtujitvi poslovnega deleža in drugih pravnih dejanj je v.d. direktorja Kostaka vložil tožbe. Sodišče je izdalo začasno odredbo, s katero se prepoveduje vpis pravnih posledic v sodni register in v zemljiško knjigo. Začasna odredba prepoveduje tudi odtujitev in obremenitev nepremičnin ter oddajo nepremičnin v najem, dokler ne bo odločeno o vloženih tožbah.
Strokovno mnenje Inštituta za gospodarsko pravo v Mariboru
Občina Krško je za pravno mnenje zaprosila tudi Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru. V obsežnem strokovnem mnenju je prof.dr. Marijan Kocbek, priznan strokovnjak za pravo gospodarskih družb in pravo prevzemov gospodarskih družb, analiziral nastalo situacijo in podal oceno dosedanjih pravnih dejanj ter predlagal možne pravne rešitve.
V zvezi s pravnimi možnostmi reševanja prof.dr. M. Kocbek ocenjuje, "da so podvzete pravne poti Kostak-a d.d., v tem trenutku edino mogoče in ustrezne, če se izhaja iz osnovnega izhodišča, da je opravljena odprodaja večinskega poslovnega deleža v družbi Togrel d.o.o. škodljiva za družbo Kostak d.d. in s tem tudi za njene delničarje, med njimi tudi za Občino Krško".
Nadalje podaja oceno o določenih nepravilnostih pri odprodaji večinskega deleža, ki jo je izvedla direktorica brez predhodnega soglasja nadzornega sveta ali skupščine delničarjev. "Odločalo se je namreč o dolgoročni finančni naložbi Kostak-a d.d., hkrati s tem pa posredno o celotni organizacijski strukturi Kostak-a d.d. in z njim povezanih družb ter v končni fazi tudi o samem opravljanju dejavnosti Kostak-a d.d.". "To pa so že vprašanja, ki po zakonu samem omejujejo direktorjevo samostojnost in gre za zadeve, o katerih morajo odločati lastniki - delničarji, v konkretnem primeru skupščina".
Ob tem tudi predlaga, da se ugotovi "morebitno odškodninsko odgovornost direktorice Kostak-a d.d. za morebitno škodo, ki je bila s tem povzročena Kostak-u d.d.".
V štirih variantah rešitve nastale situacije predlaga, da se loči družbi Kostak d.d. in Togrel d.o.o. brez lastniških povezav. V lastniško strukturo Togrela bi se vključil izključno večinski lastnik Kostaka tj. Begrad, občina Krško pa bi uresničevala gospodarske javne službe v okviru javnega podjetja, ki bi tako bilo v večinski lasti občine.

IZREDNA SEJA O KOSTAKU
Delniška družba Kostak opravlja tudi gospodarske javne službe v občini Krško (oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje komunalnih odpadkov, upravljanje tržnice, delno pokopališko in pogrebno dejavnost).
Da bi zaščitil lastniške interese občine, ter da bi zagotovil nemoteno in kvalitetno izvajanje gospodarskih javnih služb, je občinski svet v četrtek, 16.11.2000, na izredni seji obravnaval novo nastale razmere v družbi Kostak d.d. Krško.
Po daljši razpravi so svetnice in svetniki sprejeli pet sklepov:
1.   uprava Kostaka mora zagotavljati nemoteno in kvalitetno izvajanje gospodarskih javnih služb, ki jih na podlagi veljavnih predpisov izvaja Kostak do podelitve koncesij,
2.   Občina Krško začasno zadrži izvajanje vseh postopkov javnih razpisov za podelitev koncesij za izvajanje gospodarskih javnih služb, dokler se ne razrešijo sporna razmerja in dokler občinski svet ne sprejme sklepa o preklicu tega sklepa,
6.   Občina Krško podpira sporazumno rešitev sporov med Kostakom d.d. Krško, Oso 1 d.o.o. Krška vas in Togrelom d.o.o. Krško,
8.   Če pride do sporazumne rešitve sporov med udeleženci Kostakom, Oso 1 in Togrelom, in če ostane strategija Begrada enaka, kot je bila podana v dopisu z dne 04.09.2000, Občina Krško deluje v tej smeri, da pridobi popolno lastništvo ali večinski delež v delu Kostaka, kjer se izvajajo gospodarske javne službe ter da ta del pridobi status samostojnega javnega podjetja, kjer se bodo izvajale javne gospodarske službe, za katere bo tako odločil občinski svet in za katere bo podjetje usposobljeno,
15. Če ne pride do sporazumne rešitve sporov med Kostakom, Oso 1 in Togrelom, se o tem obvesti občinski svet, ki odloči o novih usmeritvah.

Dnevnik, 9. decembra 2000
V Posavju kmalu ne bodo imeli kam s smetmi, gradnja odlagališča pa se odmika
SMETI PA KAR DOLENJCEM
Okoljevarstveniki nasprotujejo posegom v obsežni močvirni gozd Dobrava
Sevnica - V Posavju si že vrsto let prizadevajo poiskati primerno rešitev za ureditev skupnega odlagališča komunalnih in drugih odpadkov. Sedanji, ekološko zelo sporni, deponiji v opuščenih gramoznicah pri Dolenji vasi in Dobovi sta že skoraj povsem napolnjeni, zaradi vrste zapletov, a katerimi se vse tri posavske občine srečujejo pri iskanju nove lokacije, pa se vedno bolj oddaljuje dokončna rešitev problema.
V Brežicah, Krškem in Sevnici so že leta 1993 razpisali nalogo Skupni koncept ravnanja z odpadki na območju Posavja. Za razpisom so aprila 1997 podpisali pismo o nameri. Pozneje so omenjene občine objavile še natečaj zbiranja ponudb za najprimernejšo lokacijo skupnega odlagališča. Na naslov komisije za pripravo regijske deponije jih je prispelo sedem. Po opravljeni primerjalni presoji o vplivih na okolje sta v ožjem izboru ostali lokaciji v bližini Brestanice ter območje gozda Dobrava pri Kapelah v brežiški občini.
Izbor so opravili jeseni leta 1998, od tedaj pa zadeva miruje. Občini Krško in Brežice bi namreč morali sprejeti ustrezne spremembe prostorskih načrtov ter se dokončno odločiti za eno od možnosti, toda zadeva očitno ni tako enostavna, da bi jo bilo moč rešiti na hitro. Postopek je nastal zaradi odklonilnega stališča okoljevarstvenikov, gozdarjev in lovcev. Ti so dali jasno vedeti, da zaradi negativnega vpliva deponije na živalstvo in rastlinstvo ne bodo dali soglasja za nobeno ceno.
Zatem se je ohladil še odnos na relaciji posavske občine-ministrstvo za okolje, kar je bil spet udarec za posavsko pobudo. Jasno je namreč, da regija ni zmožna zgraditi skupne deponije brez državnega denarja. Ko so Posavci čakali na ustoličenje nove Drnovškove posadke, jih je vznemirila vest, da Novomeščani pripravljajo razširitev svojega odlagališča v leskovcu pri Šentjerneju v takšnem obsegu, da bi svoje smeti tja lahko odvažali tudi Posavci in Belokranjci. »O nameri Novomeščanov smo izvedeli iz časopisov. Imam vtis, da Ljubljana precej simpatizira z Dolenjsko, saj je menda voljna primakniti denar za gradnjo dovolj velike deponije tudi Evropska unija. Mi pa si bomo kljub temu še naprej prizadevali za pridobitev vseh potrebnih soglasij, saj 75.000 tukajšnjih prebivalcev nujno potrebuje deponijo v svojem okrožju,« je dejal predsednik sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju in župan občine Sevnica Kristijan Janc.
Posavci so že pred nekaj meseci od ministra za okolje zahtevali odkrit pogovor, a od odgovora na pobudo še niso dobili. Državni podsekretar na ministrstvu Jani Zore je pojasnil: »Prizadevanja posavskih občin za gradnjo lastne deponije dobro poznamo, saj sodelujemo pri projektu že od začetka. Na ministrstvu nismo nikoli doslej postavili vprašanja o primernosti projekta s katerega koli vidika. Posavje je s svojim populacijskim zaledjem, prostorskimi, naravnimi, poselitvenimi, infrastrukturnimi in drugimi danostmi primerno za uresničitev takega projekta. Ob tem moramo opozoriti, da je projekt v časovnem zaostanku glede na dosedanji potek in zakonske obveznosti, ki jih moramo opozoriti, da je projekt v časovnem zaostanku glede na dosedanji potek in zakonske obveznosti, ki jih morajo izpolniti občine kot odgovorni subjekti za ravnanje s komunalnimi odpadki. Projekt CEROD (center za ravnanje z odpadki Dolenjske) je v tem pogledu v izraziti prednosti. Zato je ministrstvo za okolje in prostor proučilo možnosti za vključevanje belokranjskih in posavskih občin v CEROD. Dosedanje analize kažejo, da je tako povezovanje možno, smiselno in ekonomsko upravičeno. V tehnično-tehnološkem pogledu je možnih več različic povezovanja. Kako bodo v prihodnje ravnali s komunalnimi odpadki v Posavju, je odvisno od odločitev na občinski ravni. Ministrstvo bo pri teh projektih še sodelovalo, spoštovalo bo in upoštevalo interese občin in njihovih odločitev. Finančno pa bo podpiralo tiste rešitve, ki bodo najustreznejše in skladne z zakonodajo.
Ernest Sečen

BOŽIDAR RESNIK IMENOVAN ZA DIREKTORJA
Na šesti redni seji nadzornega sveta delniške družbe Kostak, ki je potekala 20. decembra na sedežu družbe Kostak, na njej pa so bili prisotni vsi njegovi člani, so ti dobili v gradivu seznam vseh prijavljeni kandidatov za direktorja na javni razpis objavljen v časniku Delo 1. decembra. Na razpis se je javilo sedem kandidatov, od katerih so le trije priložili srednjeročno vizijo razvoja družbe Kostak, zato osatalih prošenj niso obravnavali, saj so bile njihove vloge nepopolne. Na glasovanju za Božidarja Resnika se je Cveto Bahč vzdržal, vsi ostali člani pa so glasovali zanj. Zato je predsednica povabila izbranega kandidata Božidarja Resnika na sejo in mu pojasnila, da je bil izglasovan za člana uprave – direktorja družbe Kostak pod pogoji in kriteriji za imenovanje  in sicer za pet let, z nastopom mandata 1. januarja 2001.
Nadzorni svet je na tej seji sprejel tudi informacijo o poslovanju družbe Togrel v prvih devetih mesecih in da naj ta družba vrne del kredita, ki je bil sklenjen po medsebojni kreditni pogodbi (2. aprila 1999) v vrednosti 50 mio tolarjev po medsebojni kompenzaciji z družbo Kostak.

Na vrh strani

2001-2004   Lastniške spremembe v Kostaku

 1. januarja 2001 je vršilca dolžnosti direktorja Ljuba Muniha nasledil Božidar Resnik izbran na razpisu med sedmimi kandidati. Zaradi osporavanja dokapitalizaciji Togrela, ki jo je v letu 2000 izvedla takratna direktorica Silvana Mozer in onemogočanja vpogleda in odločanje v poslovanje tega hčerinskega podjetja, ki je bil pred tem v stoodstotni lasti Kostaka, so sledile številne tožbe in sodni spori. Na koncu se je v letu 2003 na sodišču izkazala ničnost dokapitalizacije Togrela, ta je spet prešel v popolno last Kostaka, potem pa v stečaj. Delniška družba Begrad je v letu 2003 umaknila svoj delež v Kostaku, del delnic odprodala, del pa zamenjala za lastništvo nekdanjih Togrelovih zemljišč in opreme. Tako je svoj delež v lastniški strukturi delniške družbe Kostak povečala občina Krško, ki je postala 43% lastnica. Lastništvo so ponudili tudi malim delničarjem ter tujemu vlagatelju - Brantner Walter Ges.m.b.h. iz Avstrije.
Podjetje je v letu 2002 začelo z ločenim zbiranjem odpadkov, po vsej občini postavilo ekološke otoke, leto kasneje je v Spodnjem Starem gradu ob delno sanirani sanitarni deponiji postavilo nov zbirni center za odpadke. Uspešno pa je Kostak zadnja leta izvajal gradbena dela v Posavju in širši okolici, se ukvarjal s trgovino in drugimi tržnimi dejavnostmi, pridobil pa je tudi certifikat kakovosti ISO 9001.
+ več starih fotografij

 2001

DIREKTOR POSTANE BOŽIDAR RESNIK
S 1. januarjem 2001 je vodenje delniške družbe Kostak prevzel takrat še ne 38 letni univ. dipl. inž. str. Božidar Resnik, ki je bil prej vodja delovne enote Vodovod (?), v Kostaku pa se je zaposlil konec 1998. leta. Pred tem je od leta ….do stečaja delal v Sop Opremi, Transportu ….. Božidar Resnik je nasledil vršilca dolžnosti direktorja Ljubomirja Muniha, ki je to nalogo opravljal od 4. oktobra do 31. decembra 2000. Resnik je bil izbran na razpisu, na katerega se je javilo sedem kandidatov. Med njimi tudi Vojko Sotošek, Franc Glinšek, oba zaposlena na občini Krško in Jože Leskovar, zaposlen v Ekolesu. (kdo so bili še ostali kandidati?)

KONCENTRACIJA KAPITALA
V nagovoru uprave, ki ga je v letnem poročilu za 2001 podal direktor družbe Božidar Resnik, ta ugotavlja, da je bila za to leto značilna koncentracija kapitala, saj se je število delničarjev več kot razpolovilo. Leto je minilo v znamenju usklajevanja interesov lastnikov in njihovih kapitalskih pričakovanj. Gospodarske javne službe so v poslovnem izidu izkazovale 30%, ostale tržne dejavnosti pa 70%. Zanimivo, da GJS niso izkazovale izgube, čeprav cen v tem letu niso povečali.

 Posavski obzornik, januar 2001 (št. 38)
Informacije Občine Krško
KOMUNALA
V letih 1999 in 2000 je Občina Krško v proračunu zagotovila 79,2 + 140,6 skupaj 219,8 mio SIT za področje komunale in sicer za vzdrževanje parkov in zelenic, dostavo pitne vode, vodovodna omrežja, kanalizacijo in druge komunalne storitve.
Za novogradnje vodovodov so bila vložena sredstva v višini 110 mio SIT. Večji projekti v teh dveh letih so bili končanje vodovoda Kostanjevica, vodovod Dolenja vas-NEK v dolžini 2,28 km, sanacijska dela na vodovodu Senovo, cevovod Krško-Zdole v dolžini 4,42 km, cevovod Trška gora-Gmajna v dolžini 749 m.
Za investicijsko vzdrževanje so bila vložena sredstva v višini 48 mio SIT. Večji projekti v teh dveh letih so bili obnova cevovoda na Velikem trnu, odcep proti Novi gori in Ravnem v dolžini 1,26 km, obnova cevovoda Dolga raka-Križišče v dolžini 600 m, prevezava tlačnih con na Polšci in sofinanciranje (izvedba strojnih del in nabava materiala) sanacij vaških vodovodov (G. Pijavško, Pijana gora, Senuše, Mladje, Loke, Prekopa, in druge manjše pomoči v nabavi materiala).
Na področju kanalizacije je bil poudarek na projektih za čistilno napravo Kostanjevica (ki je v izgradnji), čistilno napravo in druge manjše kanalizacijske odcepe.
Za čistilno napravo Kostanjevica sta bila pripravljena investicijski program in projektna dokumentacija, v letu 2000 pa se je pričela izgradnja, ki bo zaključena predvidoma v letu 2001.
Za čistilno napravo Krško je bila v sklopu mednarodnega ISPA programa pripravljena študija možnih variant, v pripravi pa je tudi idejni projekt, investicijski program in razpisna dokumentacija za prijavo na razpis za mednarodna sredstva.
Za čistilno napravo Brestanica je bil izdelan idejni projekt, izdeluje pa se tudi prostorska dokumentacija, PGD in PZI.
Namenska sredstva iz naslova taks za obremenjevanje voda so bila v zadnjih dveh letih namenjena sanaciji kanalizacije v Krškem, III. In IV. Faza, ter izgradnja komunalne čistilne naprave in kolektorja v Kostanjevici.

 Dolenjski list, 15. februar 2001 (št.7)
fotografija
ČISTILNE NAPRAVE
Čistilno napravo v Kostanjevici na Krki, ki so jo začeli graditi lani, bodo predvidoma končali letos. Potem bodo zgradili tak komunalni objekt v Brestanici, zanj so že izdelali idejni projekt, pripravljajo pa že tudi prostorsko dokumentacijo. Po brestaniški bo na vrsti čistilna naprava v Krškem, vendar še niso natančno določili, kje bo stala. Njeno gradnjo bodo plačali predvidoma tudi z denarjem iz mednarodnega sklada za varovanje voda in podtalnice. Občina Krško pripravlja dokumentacijo za prijavo na razpis za tak mednaroden denar. Na fotografiji je gradbišče kostanjeviške čistilne naprave v teh dneh.
Foto: M.L. (Martin Luzar)

Delo, 20. februar 2001
PODJETJE KOSTAK V MLINU INTERESOV
Krško - V zadnjih mesecih se v Posavju največ trguje z ostanki nekdanjih velikih gradbenih podjetij. Manjši družbeniki iz tega območja, povezani v podjetju Osa 1 skušajo z večstomilijonskim poslom povezati posavsko gradbeno operativo in jo pripraviti na velike projekte, kakršen je denimo gradnja verige savskih elektrarn. Vse skupaj pa vendarle ne teče po načrtih.
Podjetje z imenom Osa1, ki nekaj mesec v javnosti odmeva nekoliko skrivnostno, se je minuli teden predstavilo na novinarski konferenci. Gre za devet gradbenih podjetnikov iz Posavja, ki želijo na neki način združiti svoje interese in tako manjšim kot velikim podjetjem ponuditi možnost razvoja in v prvi vrsti obstoja na konkurenčni močnem trgu. Z velikimi koraki so zakoračili na oder, potem ko je novomeški Begrad prevzel komunalno podjetje Kostak, in sicer predvsem zaradi njegovega hčerinskega podjetja Togrel. Silvana Mozer, takratna direktorica Kostaka, je kljub nasprotovanju novega večinskega lastnika izpeljal načrtovano dokapitalizacijo Togrela ravno s pomočjo Ose 1, ki je pri tem postala tudi večinski lastnik hčerinskega podjetja. Zaradi tega jo je nadzorni svet razrešil in načelo postavil novo vodstvo. To se je odločilo zaščititi interese Kostaka in je manever bivše direktorice spodbujalo na sodišču. Na prvi stopnji se je stvar rešila s sodbo, da je ta prenos kapitala in s tem tudi poslovnega deleža na Osi 1 ničen. Na to odločitev okrožnega sodišča so se družbeniki pritožili, to pa lahko končno odločitev prestavi za več let.
Po besedah Ivana Urbanča iz uprave podjetja Osa1, so družbeniki že nakazali kapital, gre za slabih 189 milijonov tolarjev, začasno umaknili iz računa Togrela in so ga tja znova pripravljeni prenesti, ko ali če bo sodni mlin stvar rešil v njihov prid. struktura tega kapitala je različna, pretežno gre za kratkoročna ali dolgoročna posojila družbenikov. Direktor Ose 1 Stane Budič je povedal, da je Kostak in občina Krško, ki je njegov delni lastnik, tudi finančno pritiskata na Togrel in Oso 1, ki je med tem postala tudi večinska lastnica gradbenega podjetja SGP Posavje. Na drugi strani pa je novi direktor Kostaka Božidar Resnik pojasnjuje, gre tudi za zavarovanje naložb podjetja. Kostak je namreč Togrelu zagotovil 180 milijonov tolarjev zagonskih sredstev, ki bi jih gradbeno podjetje po medsebojni pogodbi moralo začeti vračati že konec leta 2000. Vendar se je z dokapitalizacijo v Togrelu marsikaj spremenilo:direktor in en sam član uprave tega podjetja sta na drugi strani družbenika v podjetju Osa 1. uprav se torej nagiba na drugo stran in Kostak po besedah Resnika zato pritiska nanjo, ker še vedno ni dobil pozitivnega odgovora o načinu vračanja tega denarja. Kostak se je tako znašel v precepu med Begradom in Oso 1, kljub temu da je zakonsko še vedno stoodstotni lastnik Togrela. Resnik je že večkrat poskušal obe strani pripeljati za isto mizo, a mu to zaradi navzkrižnih interesov enih in drugih še ni uspelo. V najslabšem primeru se celo lahko zgodi, da se v igro vmeša še katero od večjih slovenskih gradbenih podjetij in prevzame vso posavsko gradbeno operativo. Kostak bo tako na skupščini Togrela konec meseca zahteval zamenjavo uprave, ki ne upošteva obveznosti in je pripomogla k odtujitvi poslovnega deleža, kar je bilo predmet omenjene tožbe na sodišču. Kakor navaja Marjan Odar, strokovni svetovalec pri zvezi računovodij, finačnikov in revizorjev Slovenije, lahko Kostak odloča o vseh zadevah, povezanih s Togrelom in lahko na primer tudi fizično odstrani razrešeno vodstvo hčerinskega podjetja. Kar pa se konkretno tiče prodajne pogodbe med starim Kostakovim vodstvom in Oso 1, pa svetovalec še dodaja, da je pri tej stvari zanimivo tudi vprašanje notarjeve odgovornosti pri njeni overitvi.
Matej Košir

 Dnevnik, 20. februar 2001
V Posavju se kar živahno bojujejo za obvladovanje regionalne gradbene operative
REŠITEV BI PRINESLA OSA
Krškemu županu očitajo, da mu je bolj pri srcu novomeški kot posavski kapital
Krško – Družba Osa 1, ki se ukvarja predvsem z gradbeno dejavnostjo, je prvič "pičila" lansko jesen, ko je ljudem iz novomeškega Begrada pred nosom speljala tovarno gradbenih elementov Togrel iz Velike vasi pri Krškem. S tem dejanjem se pri Begradu, ki je takrat postal večinski lastnik Togrelovega materinskega podjetja Kostak, še sedaj niso sprijaznili, zaradi česar skušajo s pomočjo sodišča doseči razveljavitev omenjene Osine poteze.
V hudi jezi so se Begradovci tedaj po hitrem postopku odločili za razrešitev priljubljene Kostakove direktorice Silvane Mozer, medtem ko so ji zaposleni izkazovali naklonjenost s sklicevanjem zborovanj ter nošenjem transparentov.
Sodnega spora doslej še niso razrešili, najkrajšo pa je potegnil Togrel s svojimi kooperanti. Ob nejasnih razmerjih se je namreč devet družbenikov Ose 1 odločilo za začasni umik svojega kapitala iz Togrela. Gre za 301 milijon tolarjev, s tem pa podjetje s samo 1,5 milijona tolarjev osnovnega kapitala in zastarelo tehnologijo pri prijavah za razpisana dela močno izgublja na konkurenčnosti.
Kot lahko razberemo iz besed direktorja Ose Staneta Budiča ter drugih dveh članov uprave Ivana Urbanča in Dušana Arha, naj bi imelo precej zaslug za takšno stanje najožje vodstvo krške občine, ki naj bi se zaradi kdo ve kakšnih interesov postavilo na stran novomeškega Begrada. "V Brežicah in Sevnici so takoj spoznali, da lahko prinese združevanje posavske gradbene in spremljajoče dejavnosti v tem prostoru veliko pozitivnega, le v Krškem ne. Omenjeni vložek v Togrel ter 179 milijonov tolarjev, s katerimi smo decembra kupili delnice SGP Posavja iz Sevnice in s tem tudi tam postali večinski lastnik, predstavljajo menda dovolj prepričljiv dokaz, da smo resna firma in da nam ni vseeno, kam pluje posavsko gradbeništvo," je povedal Ivan Urbanč, ki meni, da lahko Osa 1 še pred začetkom gradnje verige hidroelektrarn na reki Savi in drugih velikih projektov v tem prostoru v resnici poveže vsa zainteresirana posavska podjetja in obrtnike. Samo družbeniki Ose 1 zaposlujejo sedaj več kot tristo delavcev, tem pa moramo prišteti še 154 delavcev Togrela in 195 zaposlenih pri sevniškem Posavju. To je nedvomno velik dosežek, če vemo, da po stečajih Pionirja in Agrafe ni bilo skoraj nikogar, ki bi verjel, da se bo posavsko gradbeništvo še kdaj pobralo.
"Ne glede na izrek sodišča se do Togrela obnašamo, kot da bo ostal še naprej naš. Zato govorice, da ga puščamo v nemilosti in da celo odtujujemo njegovo premoženje ter ga prenašamo v sevniško SGP Posavje, ocenjujemo kot zgolj škodoželjna natolcevanja. Denar, ki smo ga začasno umaknili iz tega podjetja, smo sposobni povrniti najpozneje v tridesetih dneh. Ljudje, ki krojijo tukajšnjo politiko, bi se končno že morali zavedati, da brez svežega kapitala gradbeništva v Posavju enostavno ne bo več," zatrjuje Stane Budič.
Ernest Sečen

TV Slovenija, 9. marec 2001
POSAVCI PROTI NOVOMEŠKI DEPONIJI
Napoved: Država se še vedno ni izjasnila, kakšen bo njen koncept ravnanja z odpadki. Ta se kot kaže zdaj spreminja, kar pa ni po godu Posavcem, ki se že deset let prizadevajo, da bi zgradili svojo regijsko komunalno deponijo. Zdaj ko so bili tik pred tem, da bi se to res zgodilo, pa jih pri tem ovira država.
Po osmih letih so v Posavju le našli dve družbeno sprejemljivi lokaciji in na eni od teh naj bi postavili sodoben center za ravnanje s komunalnimi odpadki. Kot strela z jasnega pa je zdaj prišla novica, da ima države na to nove poglede, tako da bi morali posavske smeti voziti na novomeško deponijo, saj naj bi bilo v Posavju premalo prebivalcev. Teh je le 70 tisoč.
Kristijan Janc - župan občine Sevnica: »Jest sem prepričan...racionalno in ekonomično.«
Posavci so prepričani, da bi bilo takšno odvažanje odpadkov na Dolenjsko predrago. Ob tem pa jih skrbi, da ob morebitnem vztrajanjem na svoji deponiji ne bodo deležni pomoči države in mednarodne skupnosti.
Kristijan Janc - župan občine Sevnica: »Vendar zagotovo…čez noč spremenila.«
Za obe lokaciji Posavci še vedno nimajo vseh soglasij, čeprav sumijo, da jih država hoče s tem prepričati, da prekinejo s svojimi prizadevanji in se odločijo za medregijsko deponijo.
Goran Rovan

 PONOVNO »GLASNIK KOSTAKA«
Z novo upravo in spremembami, ki so se zgodile, je v letu 2001 začel ponovno izhajati Glasnik Kostaka, katerega prvi dve številki sta izšli davnega 1994. leta. Novi direktor delniške družbe Kostak Božidar Resnik je v prvem uvodniku glasila označil obveščanje zaposlenih kot eno izmed najpomembnejših nalog, še posebej če so ti zaposleni tudi delničarji podjetja. Urednica tretje številke, ki je izšla na začetku leta je bila tudi tokrat Mojca Brinovec, v uredniškem odboru pa so bili poleg nje še Sonja Avsenak, Darja Modic in Branko Lavrenčič, ki je glasilo pripravil in oblikoval za tisk, v nakaladi 300 izvodov pa ga je natiskala Tiskarna Jordan iz Krškega. V letu 2001 so izšle tri številke, tri v letu 2002, v letu 2003 pa le ena številka. Nov Glasnik Kostaka je imel veliko barvnih fotografij, ilustracij, v njem pa so ob rednem uvodniku našli svoj prostor tudi humor in koristni nasveti za zaposlene in za ohranjanje zdravega okolja. Uredniški odbor Kostakovega Glasnika se je iz številke v številko malce menjal, kot odgovorni urednik se je poleg Mojce Brinovec enkrat podpisal Miljenko Muha in dvakrat Mateja Tomšič, vseskozi pa ga je oblikoval in pripravljal za tisk Branko Lavrenčič. Razen tretje številke so potem vse številke izšle v 350. izvodih in to na zelo kvalitetnem papirju.
Naslovnica Glasnika št. 3

Glasnik Kostaka, marec? 2001 (št. 3)
POVZETEK SPREMEMB V ZADNJEM ČASU
V začetku septembra lani je gradbeno podjetje Begrad d.d. iz Novega mesta obvestilo naše komunalno stavbno podjetje Kostak , da je kupilo večinski, to je 54 % delež delnic podjetja. Končni cilj prevzema naj bi bil pridobitev večinskega poslovnega deleža v Kostakovi hčerinski družbi Togrel d.o.o., ki naj bi se izvedel z zamenjavo deleža, ki ga ima Begrad v Kostaku, s kapitalskim deležem v Togrelu. Dolgoletna direktorica družbe Kostak, ga. Silvana Mozer, je brez soglasja novih lastnikov, z odprodajo večinskega poslovnega deleža tretji osebi Osi 1 d.o.o., izločila družbo Togrel iz koncerna. S tem so postali vprašljivi lastniški interesi Begrada, saj je Kostak tako postal Togrelu le manjšinski družbenik. Nadalje je v družbo Togrel, v okviru dokapitalizacije, tedanja uprava nameravala vložiti še stvarni vložek v višini 265 mio tolarjev v obliki nepremičnin, vse v okviru manjšinskega poslovnega deleža, in sklenila družbeno pogodbo, s katero si ni zagotovila upravljanja, ki bi ščitilo vloženi kapital. Nadzorni svet je direktorico zato odpoklical in imenoval v.d. direktorja Ljubomira Muniha, ki je to delo opravljal do 31.12.2000. Novo vodstvo Kostaka, z direktorjem Božidarjem Resnikom, želi sedaj predvsem zaščititi interese podjetja in zavarovati kredit v višini 171 mio tolarjev, ki je bil dan Togrelu še pred odprodajo večinskega deleža Osi 1. Kredit naj bi Togrel vrnil do konca prejšnjega leta, vendar ga ni, čeprav je njegov direktor Ivan Navoj že imel na računu 188 mio tolarjev od potencialnih vlagateljev Ose 1. Ta denar jim je bil vrnjen, tako da Togrel še naprej posluje s sposojenimi sredstvi Kostaka, mu povzroča poslovno škodo in ne želi korektno sodelovati.
Okrožno sodišče v Krškem je med tem že izdalo sodbo, s katero ugotavlja ničnost prenosa poslovnega deleža, istočasno pa je ugotovilo, da sta oba člana uprave družbe Togrel d.o.o. tudi družabnika v podjetju Osa 1 d.o.o. Na drugi strani uprava Togrela zatrjuje, da je bil postopek prodaje poslovnega deleža, kot tudi dokapitalizacija, pravilen. Postopek se nadaljuje na Višjem sodišču v Ljubljani.
Nedvomno bo potrebna transformacija lastništva Kostaka glede na to, da želi Begrad svoje cilje izvrševati v Togrelu. V Kostaku bi se tako povečal delež Občine Krško, ki je zainteresirana za čim boljše opravljanje gospodarskih javnih služb, o čemer so tudi razpravljali na izredni seji Občinskega sveta 16.11.2000.
Novo vodstvo Kostaka vlaga veliko truda v iskanje skupnih točk vseh zainteresiranih na področju komunale in gradbeništva, zavzema pa se tudi za sporazumno rešitev napetega lastniškega razmerja.

Glasnik Kostaka, marec? 2001 (št. 3)
LASTNINSKA STRUKTURA
V drugi polovici poslovnega leta 2000 smo priča bistvenim spremembam v lastniški strukturi osnovnega kapitala, pri čemer se je delež osnovnega kapitala, katerega imamo notranji delničarji, iz prvotnih 47 % (od leta 1995 do leta 1999) zmanjšal na 29% v začetku leta in na 24 % ob koncu leta 2000. Pri tem pa se je spremenil delež osnovnega kapitala zunanjih lastnikov, in sicer skupno na 76 %.
Občina Krško razpolaga z 12.244 navadnimi imenskimi delnicami ali z 20,9 % deležem osnovnega kapitala družbe, ki je nespremenjena vse od  končanega postopka lastninskega preoblikovanja podjetja v delniško družbo.
Begrad d.d., Novo mesto, od decembra meseca leta 2000 razpolaga z 31.862 navadnimi imenskimi delnicami ali s 54,3 %  deležem osnovnega kapitala.
Udeleženci notranjega odkupa in interne razdelitve v družbi, to smo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, ki smo s certifikati pridobili delnice, od meseca oktobra leta 2000 razpolagamo samo še s 14.298 navadnimi imenskimi delnicami ali s 24,9 % deležem osnovnega kapitala družbe.
Podatki so povzeti iz delniške knjige Klirinško depotne družbe Ljubljana  na dan 30.3.2001.
Za primerjavo naj omenim, da smo ob lastninjenju podjetja v delniško družbo, to je leta 1995, imeli na račun interne razdelitve 9.294 delnic in na račun notranje razdelitve 18.588 delnic, kar je skupaj predstavljalo 47 % delež osnovnega kapitala podjetja.
Nekateri delničarji so konec leta 2000 pristopili k Delničarskemu sporazumu notranjih delničarjev družbe Kostak, ki je bil prvotno zamišljen kot skupni nastop notranjih delničarjev, da bi tako lažje zaščitili svoje interese kot lastniki in zaposleni v podjetju. Zaradi sprememb v zadnjem obdobju in pravila, da udeleženci sporazuma veljavno sprejemajo sklepe iz svoje pristojnosti, če so prisotni udeleženci, ki posedujejo vsaj 20 % delnic v okviru sporazuma, je prvotni namen vprašljiv. Omenjeni odstotek je zelo nizek in ga lahko doseže že skupina ljudi, ki ni več zaposlena v naši družbi in ima lahko drugačne interese od zaposlenih.
Po danih podatkih je k Delniškemu sporazumu pristopilo 12 % delničarjev.  Dne 14.12.2000 je bil sklican prvi sestanek udeležencev sporazuma, na katerem je bil imenovan odbor notranjih delničarjev. Za predsednika odbora je bil imenovan Robert Kerin, Okarina International Krško.
Od 4.4.2001 je družba Kostak  začela s postopkom odkupa delnic. Odkup se izvaja preko Gorenjske borzno-posredniške družbe d.d. M&D Špiler k.d., Poslovalnica CKŽ 58, Krško. Vsi, ki želite delnice odprodati, postopek uredite osebno  na sedežu družbe pri ga. Kekič Nevenki. Odkupujemo delnice po najbolj ugodnih cenah, ki trenutno veljajo na trgu in se temu skladno usklajujejo.
Za vse informacije smo vam na voljo osebno ali po telefonu številka 07 48 17 207 -  ga. Elizabeta Cemič ali 07 48 17 210 - ga. Nevenka Kekič.

Glasnik Kostaka, marec? 2001 (št. 3)
PREDSTAVITEV VODSTVA
Nadzorni svet:
Predsednica nadzornega sveta: Marija Pečjak Požek, univ. dipl. prav.
Namestnik predsednice: Franci Bogovič
Člani:Jože Stegne, Julij Nemanič, Karel Vardijan in Cvetko Bahč
Uprava: Božidar Resnik, univ.dipl.inž.str., direktor družbe
Vodstveni delavci s posebnimi pooblastili: Miljenko Muha, univ. dipl. ekon. in politolog, pomočnik direktorja, Anica Topolovšek, dipl.ekon., vodja Finančno računovodskega sektorja, Željko Horvat, univ.dipl.ing.gradb., vodja Tehnično razvojnega sektorja, Elizabeta Cemič, univ.dipl.prav., vodja Splošno kadrovskega sektorja, Srečko Planinc, geod. tehn., vodja sektorja Komunala

Posavski obzornik, maj 2001 (št. 42)
ČESTITKA KOSTAK ZA OBČINSKI PRAZNIK

Posavski obzornik, junij 2001 (št. 43)
DRUŽBA KOSTAK d.d. – MED NEGOTOVOSTJO IN NOVIMI IZZIVI
Ena od pomembnih novosti v podjetju Kostak d.d. pod novim vodstvom je tudi boljše obveščanje tako delavcev kot javnosti. Takšno usmerjanje so potrdili doslej že z novo izdajo Glasnika (zanimivo je, da je to tretja številka, prva in druga sta izšli davnega leta 1994) in prvo novinarsko konferenco, kar pod prejšnjim vodstvom ni bil ravno običaj. Namen konference je bil običaj. Namen konference je bil poleg kratke predstavitve dejavnosti, glavnih programov in razvojnih načrtov, seveda predvsem seznanitev javnosti z aktualno problematiko, ki je vezana na dogajanje v zvezi z lastninjenjem v lanskem letu po spremembi večinskega lastnika. Ker gre za podjetje, katerega dejavnost tako ali drugače zadeva večino naših občanov, ji namenjamo nekoliko več prostora.
»Nudenje komunalnih storitev terja od nas tudi izobraževanje in obveščanje naših porabnikov, od osnovnošolcev do odraslih občanov. Zakonodaja, ki je že usklajena z evropsko, bo terjala bistveno drugačno ravnanje z naravo, pred podjetje pa postavlja nove in večje izzive, zato je potrebno zagotoviti čimveč informacij, čimveč podpore projektov,« je že v uvodu povedal direktor družbe Božidar Resnik. Takoj zatem pa še dodal: seveda je konferenca namenjena predstavitvi naše želje, da bi se interesi na komunalnem in gradbenem področju v našem okolju nekako srečali in da bi našli sporazumno rešitev napetih lastniških vprašanj, vendar na podlagi realnih, denarnih vložkov.«
Naj spomnimo, da je nemir v eno zadnjih velikih povsem domačih družb pravzaprav vnesel nakup družbe Togrel d.o.o. s strani Kostaka, ki je vanjo zatem prenesel del dejavnosti visokih gradenj skupaj z vodstvenim in strokovnim kadrom, kot tak pa postal tudi širše zanimiv. Tako je družba Begrad d.d., iz Novega mesta v letu 2000 z nakupom delnic postala 54,5 odstotni večinski lastnik družbe Kostak. Prejšnja uprava družbe Kostak je v nasprotju z zahtevami lastnikov skušala prodati večinski (53%) delež družbi OSA 1 d.o.o., ki je bila spomladi preimenovana v GIP-O Posavje. Lastninska struktura družbe Kostak d.d. je bila 31. marca letos naslednja: največ delnic je imel Begrad (54,5%), notranji in ostali delničarji 24,9% in Občina Krško 20,9%.
Po navedbah direktorja Božidarja Resnika trenutno potekajo sodni postopki za ugotovitev ničnosti Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža in za razveljavitev sklepov skupščine Togrela z dne 19.9.2000. Družba GIP-O Posavje naj bi namreč dejansko vplačala le 3,4 milijona tolarjev, na podlagi česar pa upravlja s premoženjem, ki je vredno 500 milijonov tolarjev. Resnik je opozoril tudi na kredit, ki ga je družba Kostak v letu 1999 dala Togrelu v višini 171 milijonov brez zavarovanj z zapadlostjo konec minulega leta, zanj pa niso bile plačane niti obresti-to pa pomeni za družbo kapitalsko preveliko breme, ob vseh drugih stroških, ki jih ima Kostak sedaj na račun Togrela in na račun dolgotrajnih sodnih procesov. Zaradi tega vodstvo Kostaka ne drži križem rok, saj na razplet dogovarjanja čakajo že več kot devet mesecev.
»Tudi sama družba Kostak išče strateškega partnerja (v sodelovanju z občino) na področju varstva okolja. Dogovori so že zelo daleč, imamo pisne izjave tujih partnerjev, da so pripravljeni vstopiti v našo lastniško strukturo, vstop bo manjšinski, vendar je svež kapital potreben, če se želimo izviti iz primeža vseh teh denarnih pritiskov in nerešene situacije, kar stane Kostak mesečno od 5 do 10 milijonov. Želimo, da bi bil ta spor čimprej končan,« je povedal Resnik.
Resnik se je dotaknil tudi pred časom najavljene možnosti, da bi Begrad odstopil od svoje poslovne namere, da nadaljuje z gradbeno dejavnostjo v Togrelu. V zvezi s tem je župan občine Krško najavil, da bo v takem primeru moral seznaniti eventualno spremembo strategije občinski svet in da bo občina v takem primeru najbrž razmislila o možnem drugačnem organiziranju gospodarskih javnih služb v občini. »Upam, da tega ne bo prišlo, da se ne bo zrušilo še več sistemov, saj je že tako težko priti do sodelovanja,« je dejal Resnik in nadaljeval: »V Kostaku si prizadevamo za sporazumno rešitev, dogovarjamo se z Begradom za način, ki bi bil sprejemljiv za vse, želimo spraviti skupaj tako Begrad kot GIP-O Posavje, še boljša pa bi bila ustanovitev nekega konzorcija, gradbeniškega holdinga za celotno Posavje, čeprav se bojim da so finančni dolgovi na marsikateri strani že previsoki…«
Kostak danes oskrbuje že skoraj tri četrtine prebivalcev občine Krško z zdravo pitno vodo, za katero jamči zdravstveno ustreznost vode, ki v večini primerov ni klorirana, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Tudi v lanskoletnih sušnih obdobjih porabniki vode iz vodovodov v Kostakovem upravljanju niso zaznali pomanjkanja, pač pa predstavljajo velik problem dotrajani cevovodi in pomanjkanje sredstev za njihovo vzdrževanje, cene pa so pod državnim povprečjem. Med opravljanimi deli velja omeniti tudi obnovo vodovoda in kanalizacije v starem mestnem jedru Krškega in na otoku v Kostanjevici, v letošnjem letu pa bodo dokončali tamkajšnjo čistilno napravo. Skupaj z občino Krško so uspeli zagotoviti uvrstitev v program odvodnje in čiščenja odpadnih voda s programov oskrbe z vodo, tako da so v izdelavi projekti za čistilne naprave na spodnji Savi in za sanacijo odlagališča odpadkov, ki se financirajo iz sklada ISPA (PHARE) in so namenjeni zaščiti podtalnice na Krško-brežiškem polju. S tovarno Vipap Videm so dogovarjamo o sovlaganju v sortirnico odpadnega papirja, v NE Krško so sodelovali v pravkar zaključenem letnem, remontu, sodelujejo pa tudi pri izgradnji varnostne ograje. Na področju gradbeništva so dokončali športni igrišči v Podbočju in Šentjerneju, most pri dializnem centru, sanacijo separacije na Senovem, obnovo prostorov PGE v Krškem in še nekatere druge objekte. Trenutno gradijo kanalizacijo v Ulici MDB v Krškem in v Kostanjevici, tako da zaposlujejo vse svoje kapacitete, nekoliko manj pa kooperante. Poudarjajo tudi, da namenjajo veliko truda v sanacijo slabo izvedenih del iz preteklega obdobja, z namenom da bi pri naročnikih pridobili zaupanje in se izognili odškodninskim zahtevkom.
Kot je povedal direktor Božidar Resnik, je najpomembnejša naloga družbe Kostak d.d., Krško zagotavljanje kakovostne oskrbe prebivalcev s komunalnimi storitvami, kar pa je v precejšnji meri odvisno od sodelovanja s strokovnimi službami občine in svetnikov, ki sprejemajo njihove delovne programe v gospodarskih javnih službah. Poleg tega Kostak opravlja tudi nekatere tržne dejavnosti, kot so storitve za potrebe oskrbe z vodo, kanalizacije, ravnanja z odpadki, gradbene dejavnosti, trgovine in storitev vzdrževalnih, čistilnih in administrativnih del-v največji meri za potrebe NE Krško.
Ustvariti želijo komunalno stavbeno podjetje, ki bo kakovostno izvajalo vse svoje dejavnosti, ki se medsebojno dopolnjujejo in s tem ustvarjajo konkurenčno tržno prednost na trgu, radi bi pridobili gospodarske javne službe v dolgoročno izvajanje, izvajati storitve vzdrževanj in čiščenja poslovnih prostorov za gospodarske družbe, doseči čim večji tržni delež, na področju nizkih gradenj pa razvijati specifično dejavnost izgradnje gospodarske infrastrukture.
S.M. (Silvo Mavsar)
+ foto

Delo, 27. junij 2001
Togrel še vedno v negotovosti
KOSTAK NE NAMERAVA POPUSTITI
Krško -Togrelovi delavci so zaradi nadaljevanja agonije, ki se je začela s tem, ko je novomeški Begrad postal večinski lastnik v njihovi matični družbi - torej Kostaka, junija morali nekaj dni počakati na izplačilo osebnih dohodkov. Zataknilo se je zaradi neplačanih stroškov, vezanih na obračunavanje plač.
Kostak je v začetku leta 1999 odkupil stoodstotni kapitalski delež Togrela in nanj prenesel del dejavnosti visokih gradenj, skupaj z vodstvenim in strokovnim kadrom družbe. Konec lanskega leta je gradbeno podjetje Begrad kupilo paket delnic in postalo večinski lastnik Kostaka. Vodstvo dolenjskega podjetja je nameravalo svoj sedež v Kostaku zamenjati za nepremičnine Togrela. Ta bi tako postal samostojna pravna oseba, seveda v stoodstotni lasti Begrada. Prejšnja uprava družbe Kostak se z manevrom Begrada, ki si počasi podreja gradbeništvo v jugovzhodni Sloveniji, ni sprijaznila in kljub nasprotovanju lastnikov izvedla načrtovano dokapitalizacijo Togrela in s tem večinski delež v tem podjetju na papirju prodala družbi OSA, ki sej je nato preimenovala v GIP-O Posavje. Uprava je brez soglasja nadzornega sveta skušala nepremičnine v lasti Kostaka prav tako z dokapitalizacijo  vložiti v Togrel. Nadzorni svet je po tem Silvano Mozer razrešil dolžnosti direktorice Kostaka, proti njej pa je bila vložena tudi kazenska ovadba. Okrožno sodišče v Krškem je v tem času izdalo tudi začasno uredbo za prepoved vpisa nepremičnin na družbo Togrel, tečejo pa tudi postopki za ugotovitev ničnosti pogodbe o prenosu lastniškega deleža Togrela na družbo OSA ali GIP-O Posavje.
Po besedah Božidarja Resnika, zdajšnjega direktorja Kostaka, bi morala Osa po pogodbi o dokapitalizaciji Togrela na  njegov račun nakazati 301 milijonov tolarjev, a je fiktivno nakazala le 188 milijonov, ki jih je nato iz Togrela tudi umaknila. Resnik pri tem poudarja, da je Kostak Togrelu namenil 170 milijonov tolarjev zagonskih sredstev, ki bi jih ta moral njihovi družbi vrniti do konca lanskega leta.« Sredstev nismo videli, Togrel pa ni nakazal niti terminskega plana vračanja omenjenega posojila. Ne moremo čakati na dokončni razplet tega spora, ki nas vsak mesec stane pet do deset milijonov tolarjev.«
Kar se tiče izplačila plač delavcem Togrela, Resnik pravi, da Kostak po pogodbi s tem podjetjem opravlja zanje določene računovodske storitve, vendar jim vodstvo Togrela stroškov, povezanih s tem, že kar nekaj časa ni poravnalo. »Togrel smo nekajkrat opozorili, da je treba pogodbo spremeniti, da so nam po zakonu o obligacijskih razmerij zavezani poravnati stroške za storitve, ki jih opravljamo zanje. Tako smo jih sredi meseca obvestili, da prekinjajmo dosedanji odnos. »Najprej so nam dejali, da nas niti ne potrebujejo, 20. junija pa smo znova od njih prejeli zahtevek, naj jim pošljemo obračun plač. Nismo jim dostavili želenih podatkov, ker želimo, da najprej poravnajo zaostale obveznosti.» Resnik je prepričan, da Kostak v nobenem primeru ne more prevzemati odgovornosti za nastali položaj.
V zadnjem času se je precej špekuliralo tudi glede domneve, da se Begrad zaradi zamudnih postopkov ter vseh znanih in manj znanih razprtij med Togrelom in Kostakom, pritiskov, ki jih nekateri izvajajo na partnerje novomeškega podjetja in podobno, umika iz te igre. Kakor zagotavlja Resnik, Begrad in njegovi lastniki vztrajajo pri začrtani strategiji - torej pri komercialnem vstopu na območje Posavja prek Togrela.
Matej Košir

Sava glas, 27. junij 2001
ZA SPORAZUMNO REŠITEV
Krško - Direktor družbe Kostak Božidar Resnik poudarja, da se novo vodstvo družbe Kostak zavzema predvsem za sporazumno  rešitev napetih lastniških razmerij na podlagi realnih denarnih vložkov.
Družba Kostak se še vedno ubada s problemi napetih lastniških razmerij. Zgodba je več ali manj znana. Družba Kostak je 1998 najela dolgoročni kredit za nakup nepremičnin družbe Togrel in 1999 odkupila 100% kapitalski delež te družbe. Družba Begrad je v letu 2000 odkupila 54% delež in postala večinski lastnik Kostaka. Prejšnja uprava družbe Kostak je skušala prodati večinski, 53% delež Togrela družbi Osa1, zdaj GIP-O Posavje, istočasno pa je poskušala odsvojiti nepremičnine na lokaciji družbe Togrel. Vložena je bila kazenska ovadba, Okrožno sodišče v Krškem je s sklepom izdalo začasno uredbo za prepoved vpisa nepremičnin na družbo Togrel. Za šesti julij je sklicana druga razprava na Okrožnem sodišču.
Trenutno se po besedah direktorja Kostaka Božidarja Resnika uprava družbe skupaj z občino Krško in družbo Begrad skuša dogovoriti o izstopu slednje iz lastniške strukture družbe Kostak in organizaciji gradbene dejavnosti visokih gradenj v družbi Togrel. Begrad je potrdil svoj osnovni namen, da bi Togrel postal samostojni gospodarski subjekt v Krškem v njegovi lasti.
Na vprašanje glede besedila direktorja družbe Togrel Ivana Navoja, v katerem je ta javnosti sporočil, da 15. junija delavci Togrela niso prejeli plač, ker direktor družbe Kostak ni dovolil službam, da bi posredovale potrebne podatke, pa je pomočnik direktorja Miljenko Muha poudaril, da so se že nekaj časa dogovarjali o spremembi pogodbe, po kateri je družba Kostak za družbo Togrel opravljal tudi računovodske storitve, vendar, kot pravijo, s strani Togrela ni bilo pozitivnih reakcij.
L.P. (Lidija Petrišič)
+ slika

Dolenjski list 27. junija 2001 (št. 26)
ČE NI DEŽJA JE VODA PITNA
Voda oporečna že mnogo let – Skali jo dež, kloriranje ne pomaga – Prečiščevanje bi bilo predrago – Čakajo na uporabno dovoljenje vira Rudnik Senovo
Brestanica – Gospodinjstva v krajevni skupnosti Brestanica v občini Krško imajo vodovod, a vseeno obilo težav z vodo. Po večjih nalivih se namreč po ceveh pretaka oporečna, nepitna voda.
Negodovanja krajanov zaradi nujnega prekuhavanja vode pred uporabo je po besedah predsednika sveta KS Miroslava Mikelna kar precej. Kot je povedal vodja sektorja komunale na Kostaku Srečko Planinc, je voda v sistemu Senovo – Brestanica iz vira Dobrova oporečna že več let, saj jo skali vsako deževje. Če ni padavin, pa je voda primerna za pitje tudi brez prekuhavanja.
Kostak vodo redno klorira, vendar je včasih tako onesnažena, da niti največja količina klora ne zagotavlja neoporečnosti. Težave bi lahko rešili s prečiščevanjem vode pred kloriranjem, vendar pa je postopek po Planinčevih besedah predrag in bodo raje počakali na izrabo drugih vodnih virov.
Na voljo imajo še dva vira - Dovško in Rudnik Senovo. Slednji je pred leti že poskusno obratoval, vendar je Planinc povedal, da so ob analizi ugotovili bakteriološko oporečnost in ustavili dobavo vode. Omenjeni vodni vir bodo tako začeli izrabljati šele, ko bo pridobil vsa dovoljenja, vključno z uporabnim.
Pomočnik direktorja Jože Leskovar in direktor Kostaka Božidar Resnik sta v dopisu krajanom Brestanice menila, da se bo to zgodilo konec tega leta, Srečko Planinc pa meni, da bodo postopki za priključitev rudniškega vira nekoliko daljši. Na viru Dovško pa bodo julija izvedli črpalni preizkus, s katerim bodo dobili več podatkov o njegovi kakovosti in izdatnosti.
M.R. (Mojca Rapuš)

TV Slovenija, Vaš kraj 5. september 2001
KONEC ZDRAH V KOSTAKU?
Napoved: Pred dobrim letom je novomeški Begrad postal 54% lastnik komunalnega podjetja Kostak iz Krškega, ki ima v lasti tudi tovarno gradbenih elementov Togrel. To je nekdanje vodstvo pred tem dokapitaliziralo, tako da naj bi bil večinski lastnik podjetje GIP-o. Zdaj so sporne zadeve dobile tudi svoj epilog na sodišču.
Kostak je seveda spremembo lastništva v Togrelu osporaval, zato je vložil tožbo na okrožnem sodišču, ki je v teh dneh razsodilo njemu v prid.
Božidar Resnik -  direktor Kostak Krško: »Okrožno sodišče…v podjetju Togrel.«
V kolikor se tožeča stranka ne bo pritožila, bo Begrad lahko svoje delnice v Kostaku zamenjal za lastništvo nepremičnin, s katerimi dela 160 Togrelovih delavcev, zaradi česar se je Begrad tudi odločil za prevzem lastništva v Kostaku. Po njegovem umiku je za večinski delež zdaj zainteresirana tudi krška občina, ki ima v lasti dobro petino delnic.
Božidar Resnik - direktor Kostak Krško: »Dogovarjamo pa se tudi…za večje naročnike v regiji.«
Zagotovo pa z izrečeno sodbo še ne bo konec zdrah v Kostaku, niti med posavskimi gradbinci, ki si vsi obetajo velik posel pri gradnji verige savskih elektrarn. Ti bi se morali združevati, ne pa metati kolena pod noge, v kolikor želijo biti pri svojem delu uspešni.
Goran Rovan

Glasnik Kostaka, september 2001 (št. 4)
SPREMEMBE V VODSTVENI STRUKTURI
Zaposlene v družbi KOSTAK d.d. obveščamo, da je v poletnih mesecih prišlo do spremembe vodstvene strukture, katera je bila predstavljena v Glasniku Kostaka številka 3,  in sicer je od 1.8.2001 dalje v naši družbi zaposlen Jože Leskovar, univ. dipl. inž. rudarstva, na delovnem  mestu  pomočnika direktorja za komunalne dejavnosti. Jože Leskovar je bil predhodno zaposlen v podjetjih EKO-LES, BARLES  in Rudnik Senovo.
Ravno tako je prišlo do spremembe članstva v nadzornem svetu družbe Kostak, in sicer je svet delavcev na svoji 9. redni seji, dne 20.6.2001, odpoklical kot predstavnika delavcev v nadzornem  svetu Cvetka Bahča, iz razloga, ker le-ta ni več v delovnem razmerju od 15.3.2001 dalje pri družbi Kostak. Namesto njega je izvolil Justina Packa. O njegovi izvolitvi bo seznanjena tudi skupščina delničarjev družbe Kostak d.d.,  ki bo dne 26.9.2001. Justin Pacek je po strokovni izobrazbi višji upravni delavec in je zaposlen v družbi KOSTAK d.d  od  16.1.1988 dalje na delovnem mestu vodje avtostrojnega parka in mehanične delavnice, kar je po mnenju članov sveta delavcev odločilno dejstvo glede sposobnosti predlaganega kandidata kot člana nadzornega sveta o izvrševanju obveznosti in odgovornosti po določilih Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in določilih Zakona o gospodarskih družbah.

Glasnik Kostaka, september 2001 (št. 4)
KOMUNALNE IGRE
Odzvali smo se povabilu Občine Kočevje in komunalnega podjetja JKP Komunala Kočevje d.o.o. in Hydrovod d.o.o. ter se udeležili XVII. Srečanja komunalnega gospodarstva Slovenije, ki je bilo 15. in 16. junija 2001 v Kočevju.
Prvega dne, ki je namenjen strokovnemu posvetu, sta se udeležila direktor g. Božidar Resnik in vodja sektorja Komunala, g. Srečko Planinc. Drugega dne srečanja pa so se udeležili vsi, ki so na tekmovanjih sodelovali kot udeleženci delovnih in športnih tekmovanj ter »zvesti in zelo bučni navijači«, saj smo bili  - po pripovedovanjih - najštevilčnejši udeleženci.
Udeleženci delovnih in športnih tekmovanj našega podjetja so v skupni razvrstitvi od skupaj 61 sodelujočih  podjetij, dosegli odlično 7. mesto, in sicer na področju delovnih tekmovanj 5. mesto, na področju športnih tekmovanj pa 7. mesto. Posebno pohvalo velja nameniti vsem udeležencem tekmovanj, izpostavili pa bi košarkarsko ekipo za doseženo 2. mesto.
Prihodnje leto bo srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije v Mariboru, zato vas že tokrat pozivamo, da se ga udeležite v čim večjem številu ter spremljate poziv za prijave udeležencev za sodelovanje na prihodnji Komunaliadi, s katero bi želeli dokazati, da je sestavni del  poslovne odličnosti, poleg finančnega uspeha, tudi sproščeno počutje ljudi, sodelavcev, pripadnost kolektivu, kar nas vodi kot motiv k še boljšim rezultatom v prihodnjem letu.
+ fotografije

Posavski obzornik, september 2001 (št. 46)
SKUPŠČINA DELNIČARJEV KOSTAK D.D. KRŠKO
Občinski svet občine Krško je na svoji seji, dne 20.9.2001, obravnaval predloge, ki jih je pripravila uprava družbe Kostak in soglasno sprejel sklep, da občina Krško na skupščini delničarjev družbe ne glasuje na predlagano zmanjšanje osnovnega kapitala družbe z umikom delnic, ker sodba v gospodarskem sporu med Kostakom, Togrelom in podjetjem OSA 1 še ni pravnomočna in ker še ni podana ocenjena poštena vrednost Kostaka. Hkrati je občinski svet podprl namero Begrada, d.d., Novo mesto, da se umakne iz kapitalske strukture Kostaka s tem, da kupnino za delni umik predstavljajo nepremičnine v Togrelu, v skladu s cenitvijo le-teh, delno pa se umik izvrši s prodajo delnic Občini Krško oz. strateškim partnerjem Kostaka.
Občinski svet je na svoji seji soglasno sprejel tudi sklep, da občina Krško, po ocenjeni pošteni vrednosti na dan 30.6.2001, vodi razgovore za pridobitev večine delnic Kostaka (več kot 50 %) in po usklajenem predlogu občinskemu svetu poda predlog sklepa o nakupu. Po pridobitvi večine delnic Kostaka, bo občina Krško spremenila koncesijske akte za izvajanje gospodarskih javnih služb tako, da se Kostaku podelijo določene koncesije brez javnega razpisa. Z večinskim deležem v Kostaku želi občina Krško vplivati na gospodarjenje v podjetju ter tako dolgoročno zagotoviti stabilno poslovanje podjetja, ki bo usposobljeno za kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb. Sprejeto strategijo soglasno podpisujejo tudi člani komisije občinskega sveta, ki spremlja dogodke v podjetju Kostak.
Na dan skupščine delničarjev družbe Kostak, 26.9.2001, je Okrožno sodišče v Krškem podalo sodbo v gospodarskem sporu med Kostakom, Togrelom in podjetnem OSA 1, d.o.o., ki se je kasneje preimenovalo v GIP-O Posavje, d.o.o.
Sodišče je razveljavilo vse sklepe Togrela in sicer o prodaji poslovnega deleža družbe, o povečanje osnovnega kapitala in o sprejetju družbene pogodbe. Sodišče je tudi ugotovilo ničnost družbene pogodbe med Kostakom in podjetjem OSA 1, d.o.o., ter ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža družbe, ki je bila sklenjena med Kostakom in OSO 1 (sedaj GIP-O Posavje).
Podjetje OSA 1 oz. GIP-O Posavje mora Kostaku vrniti svoj celotni poslovni delež v Togrelu in mu omogočiti upravljanje Togrela v stanju, v kakršnem je bil pred sklenitvijo družbene pogodbe.
Občina Krško je na skupščini delničarjev Kostaka predlagala, da se z dnevnega reda umakne predlog o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Na skupščini je bil umaknjen tudi predlog Begrada, večinskega delničarja Kostaka, o delitvi dobička v obliki dividend na delnico.
(Franc Bogovič, župan občine Krško)

Člani komisija občinskega sveta, ki spremlja dogodke v podjetju Kostak:
Stanko Miran, predsednik Odbira za gospodarstvo
Anton Bučar, predsednik Odbora za gospodarsko infrastrukturo
Peter Žigante, predsednik Odbora za okolja in prostor

Delo, ? 2001 (št.)
SPOR TOGRELA IN KOSTAKA SE NADALJUJE
Kostak ne namerava popuščati – Odgovornost za nastalo situacijo je na strani Togrela
Krško – Togrelovi delavci so zaradi nadaljevanja agonije, ki se je začela s tem ko je novomeški Begrad postal večinski lastnik v njihovi matični družbi – torej Kostaku, v mesecu juniju morali nekaj dni počakati na izplačilo osebnih dohodkov. Zataknilo se je zaradi (ne)plačil stroškov vezanih na obračunavanje plač.
Če na kratko ponovimo je Kostak v začetku leta 1999 odkupil sto odstoten kapitalski delež Togrela in nanj prenesel del dejavnosti visokih gradenj, skupaj z vodstvenim in strokovnim kadrom družbe. Koncem lanskega leta je gradbeno podjetje Begrad kupilo paket delnic in postalo večinski lastnik Kostaka. Namera vodstva dolenjskega podjetja je bila takšna, da bi svoj delež v Kostaku zamenjali za nepremičnine Togrela. Ta bi tako postal samostojna pravna oseba, seveda v sto odstotni lasti Begrada. Prejšnja uprava družbe Kostak se z manevrom Begrada, ki si počasi podreja gradbeništvo v jugovzhodni Sloveniji, ni sprijaznila in je kljub nasprotovanju lastnikov izvedla načrtovano dokapitalizacijo Togrela in s tem večinski delež v tem podjetju na papirju prodala družbi Osa, ki se je nato preimenovala v GIP-O Posavje. Uprava je brez soglasja nadzornega sveta skušala nepremičnine v lasti Kostaka prav tako z dokapitalizacijo vložiti v Togrel. Nadzorni svet je po tem Silvano Mozer razrešil dolžnosti direktorice Kostaka, proti njej pa je bila vložena tudi kazenska ovadba. Okrožno sodišče v Krškem je v tem času izdalo tudi začasno uredbo za prepoved vpisa nepremičnin na družbo Togrel, tečejo pa tudi postopki za ugotovitev ničnosti pogodbe o prenosu lastniškega deleža Togrela na družbo Osa ali GIP-O Posavje.
Po besedah Božidarja Resnika zdajšnega direktorja Kostaka bi morala Osa po pogodbi o dokapitalizaciji Togrela na njegov račun nakazati 301 milijon tolarjev, a je fiktivno nakazala le 188 milijonov, ki jih je nato iz Togrela tudi umaknila. Resnik pri tem poudarja, da je Kostak Togrelu namenil 170 milijonov tolarjev zagonskih sredstev, ki bi jih ta moral njihovi družbi vrniti do konca lanskega leta. »Sredstev nismo videli, Togrel pa ni nakazal niti terminskega plana vračanja omenjenega posojila. Mi ne moremo čakati dokončnega razplet tega spora, ki nas mesečno stane od pet do deset milijonov tolarjev.« Resnik pravi, da je družba GIP-O vložila v Togrel le dobre tri milijone tolarjev, upravlja pa s premoženjem vrednim petsto milijonov. Medtem, ko mora Kostak odplačevati anuiteto za dolgoročen kredit (zagonska sredstva).
Kar se tiče izplačila plač delavcem Togrela, Resnik pravi, da Kostak po pogodbi s tem podjetjem  opravlja zanje določene računovodske storitve, vendar vodstvo Togrela jim stroškov povezanih s tem že kar nekaj časa ni poravnalo. »Togrel smo nekajkrat opozorili, da je potrebno pogodbo spremeniti, da so nam po zakonu o obligacijskih razmerjih dolžni poravnati stroške za storitve, ki jih opravljamo zanje.« Tako smo jih sredi meseca obvestili, nadaljuje Resnik, da prekinjamo dosedanji odnos. »Najprej so nam dejali, da nas niti ne potrebujejo, dvajsetega junija pa smo znova od njih prejeli zahtevek naj jim pošljemo obračun plač. Nismo jim dostavili želenih podatkov, ker želimo, da najprej poravnajo zaostale obveznosti.« Resnik je prepričan, da Kostak v nobenem primeru ne more prevzemati odgovornosti za nastalo situacijo.
V zadnjem času se je precej špekuliralo tudi glede domneve, da se Begrad zaradi zamudnih postopkov ter vseh znanih in manj znanih razprtij med Togrelom in Kostakom, pritiskov, ki jih nekateri vršijo na partnerje novomeškega podjetja itn. umika iz te igre. Kakor zagotavlja Resnik  Begrad in njegovi lastniki vztrajajo na začrtani strategiji – torej na komercialnem vstopu na območje Posavja preko Togrela.
Matej Košir

Delo, 25. september 2001
BEGRAD BO KOSTAKU PRODAL KOSTAK
Krško – Novomeško gradbeno podjetje Begrad naj bi se z zmanjšanjem osnovnega kapitala družbe Kostak umaknilo iz krškega komunalnega podjetja in uresničilo namen s katerim je odkupilo večinski paket delnic družbe, torej prevzem gradbenega podjetja Togrel, ki je bil ob vstopu Begrada v lastniško strukturo Kostaka še v njegovi sto odstotni lasti. O spornih lastniških razmerjih naj bi se v tem tednu dokončno opredelilo tudi sodišče.
Kakor je znano, je pred dobrim letom dni Begrad odkupil večinski delež družbe Kostak z enim samim namenom. Da 53 odstotni delež v tej družbi preoblikuje v lastništvo nad njenim hčerinskim podjetjem Togrelom. Staro vodstvo Kostaka je kasneje, brez soglasja novega nadzornega sveta izpeljalo načrtovano dokapitalizacijo Togrela in sicer z nepremičninami v lasti Kostaka ter z denarnimi sredstvi družbe Osa (danes GIP-o), ki je tako postala večinski lastnik Togrela. Nadzorni svet Kostaka je nekaj tednov po tem, zaradi domnevnega, hujšega kršenja zahtev delničarjev v zvezi z omenjeno dokapitalizacijo razrešil direktorico Kostaka Silvano Mozer in imenoval vršilca dolžnosti. Zoper pravna dejanja bivše direktorice je Kostak vložil tožbe, s katerimi je najprej preprečil vpis dokapitalizacije v sodni register in zemljiškoknjižni prenos lastništva nad nepremičninami, ter jasno tudi izpodbijal vsa omenjena pravna dejanja bivšega vodstva. V tem času so se vrstili pritiski tudi na občino Krško, ki je dvajset odstotni lastnik Kostaka, kasneje pa je prišlo še do enega večjega spora med Kostakom in Togrelom, glede (ne)vračil kreditov, ki jih je prvi pred leti kot zagonska sredstva odobril slednjemu. Sledile so torej še nekatere tožbe, ki pa jasno izvirajo iz neurejenega in nejasnega lastništva nad Togrelom. Medtem ko okrožno sodišče sestavlja sodbo v zvezi s tem primarnim odnosom in sporom, je Begrad kot večinski lastnik predlagal zmanjšanje osnovnega kapitala Kostaka z umikom delnic. Gre za 21.624 delnic (35 odstotkov vseh), ki naj bi jih Kostak odkupil od Begrada po nakupni ceni, ki znaša nekaj več kot 148 milijonov tolarjev. Kostak je s tem v zvezi naročil cenitev, pri kateri bodo upoštevani tudi vsi spori in realne možnosti za poplačilo prej omenjenega kredita v višini 171 milijonov tolarjev. Kostak naj bi odkupil delnice s prodajo na Togrel prenesenih nepremičnin, ki so zaenkrat še predmet spora, minimalen delež kupnine pa bi predstavljala denarna sredstva. Drugi paket delnic (11.155) v lasti Begrada – ostalih devetnajst odstotkov, pa naj bi po načrtu zmanjšanja kapitala odkupil strateški partner Kostaka. Po zdaj zbranih informacijah gre za avstrijskega interesenta, ki v sodelovanju z Vipapom išče slovenskega partnerja na področju zbiranja in predelave odpadnega papirja.
Do opisanega načrta zmanjšanja osnovnega kapitala naj bi se že jutri opredelila skupščina Kostaka, predhodno pa se je z zadevo moral seznaniti občinski svet občine Krško, lastnice dvajset odstotnega deleža družbe. Na svoji zadnji seji so občinski svetniki, zaradi nerešenih sporov med Kostakom, Togrelom in družbo GIP-o, zaradi nevrnjenih kreditov, ki lahko močno vplivajo na poslovanje Kostaka in ostalih nejasnosti, sprejeli sklep, da občina na skupščini ne glasuje za zmanjšanje osnovnega kapitala Kostaka. Možnosti torej, da bi skupščina družbenikov že v tem tednu sprejela umik delnic ni, kajti delež občine je prevelik, da bi Begrad na kakršen koli drug način za takšen sklep pridobil zahtevano tričetrtinsko večino skupščine. Občina kljub temu podpira namero Begrada, da se na takšen način umakne iz kapitalske strukture Kostaka, s tem da občina želi povečati svoj delež v tem komunalnem podjetju, ki ji bo omogočal najlažje izvajanje gospodarskih javnih služb – najverjetneje večinski delež. Pričakovati je torej, da bo občina glasovala za zmanjšanje osnovnega kapitala Kostaka, šele ko bo znana sodba v zvezi z lastništvom nad Togrelom in po vsej verjetnosti le če bo sodišče odločilo v korist Kostaka in postopke starega vodstva tega podjetja razglasilo za nične. Po neuradnih informacijah naj bi sodišče svojo odločitev posredovalo strankam v postopku še v tem tednu.
Matej Košir

 Dnevnik, ?? 2001
KONČALO SE JE PRAVDANJE O LASTNIŠTVU TOGRELA
Krško-višje sodišče iz Ljubljane je razsodilo, da pogodba o prevzemu 53-odstotnega deleža Togrela iz Velike vasi pri Krškem s strani družbe GIP-O Posavje nima pravne veljave. Slednje pomeni vrnitev velikovaškega gradbenega podjetja pod okrilje krške materinske Kostak in zaprtje knjige o dve leti trajajočem sporu v zvezi z lastništvom.
Sporni trenutek je bil poleti leta 2000, ko se je takratna direktorica krškega komunalnega in gradbenega podjetja Kostaka Silvana Mozer uprla nameri nekaterih Kostakovih delničarjev o prodaji svojega deleža novomeškemu Begradu. V Begradu so se namreč odločili za prevzem Kostaka zaradi želje po svojem vstopu v posavski prostor, ki bi ga uresničevali prek hčerinskega Togrela.
Tega je tik pred julijsko skupščino z blagoslovom Mozerjeve dokapitaliziralo združenje posavskih podjetnikov, zbranih pod imenom Osa 1, in tako postalo njegov večinski lastnik. Zaradi te poteze so na skupščini Kostaka Silvano Mozer seveda takoj odstavili in sklenili, da s tožbo na krškem okrožnem sodišču znova dokopljejo večinskega lastništva v Togrelu.
Slednje jim je naposled torej uspelo, o čemer po besedah sedanjega direktorja Božidarja Resnika niso nikoli dvomili, v njihov prid pa je spomladi odločilo že prvostopenjsko sodišče v Krškem. Zadeva se je razvlekla zaradi pritožbe na ljubljansko višje sodišče, ki ga je podala družba GIP-O Posavje iz Sevnice. Ta se v zgodbi pojavlja kot naslednica Ose, vodi pa jo nihče drug kot Silvana Mozer. Mozerjeva je razsodbo takole komentirala: »Ker je višje sodišče ocenilo, da pogodba ni veljavna, je sodbo pač treba upoštevati. Kot mi je znano, je vodenje Togrela medtem že prevzela nova uprava, o čemer pa nas niso obvestili. Tudi primopredaje še nismo naredili, kar bo zelo težko, saj so iz naših prostorov odpeljali vso dokumentacijo. Ne glede na to, da je vsaka tožba po svoje umazana stvar, mi je žal, da zadeve, ki jih zahteva sodišče, ne uspemo urediti na kulturen in civiliziran način.«
V Kostaku so na čelo Togrelove uprave postavili novomeškega finančnega strokovnjaka Karla Vardijana, medtem ko bosta za komercialo in proizvodnjo skrbela Niko Žigante in Stane Budič. »O trenutnem finančnem stanju podjetja ne morem ničesar povedati, saj sem tu šele od ponedeljka. Moja prva naloga je, da zaženem proizvodnjo, ki stoji zaradi pomanjkanja surovin.
Delo na montažah poteka medtem normalno, podpisane pogodbe pa nam zagotavljajo delo tudi v prihodnjem letu. Po tej plati zato ne pričakujemo težav. O morebitni dokapitalizaciji podjetja se bomo lahko pogovarjali potem, ko bo padla odločitev o prihodnji organizacijski obliki, »je povedal Vardijan in dodal, da pri iskanju rešitev za ponovni zagon betonarne za zdaj ne računajo na pomoč od zunaj.
Ernest Sečen

 Sava glas, ????
KDO PIJE, KDO PLAČA, ALI KAKO SE JE PRODAJAL TOGREL
Krško - Kostak Krško je vložil tožbo proti Togrelu  in družbi Gip-O iz Krškega zaradi ugotavljanj ničnosti pogodbe o odsvojitvi oz. prevzemu poslovnega deleža ter razveljavitve sklepov skupščine. Takratna direktorica Kostaka Silvana Mozer je namreč brez soglasja prodala večinski delež Togrela družbi OSA1.
Kostak, komunalno stavbno podjetje iz Krškega, ki ga je vrsto let vodila Silvana Mozer, se je leta 1998 odločilo, da se bo bolj posvetilo komunalni dejavnosti, zato je izločilo dejavnost gradbeništva. Preneslo ga je na Togrel, ki je Kostakova hčerinska firma, tja pa so premestili tudi svoje delavce - gradbince in nekatere delavce Agrafe.
Vse posle - finačne, kadrovske in nabave je za Togrel opravljal Kostak in tako obvladoval podjetje. Direktorica Kostaka Silvana Mozer in direktor Togrela Ivan Navoj sta bila podpisnika vseh pogodb, med drugim tudi o Togrelovem najemu Kostakovih poslovnih prostorov ter premičnin po ugodni ceni za obdobje 15 let.
V letu 98 je Kostak za Togrel najel kredit v višini 170 milijonov SIT, ki še do danes ni vrnjen. V lanskem letu je večinski lastnik Kostaka Krško postalo gradbeno podjetje Begrad iz Novega mesta, ki ima v Posavju poslovni interes. Eden večjih delničarjev v Kostaku pa je še občina Krško. Begrad je predstavnikom občine jasno povedal, da je njihov interes usmerjen v Togrel, ker bi bil dobra dopolnitev njihovemu osnovnemu programu. Večinski lastniki v Kostaku so zahtevali, da v Togrelu ne sme priti do spremembe lastništva brez posvetovanja z nadzornim odborom. Takratna direktorica Mozerjeva pa se je odločila drugače in je 53% delež Togrela brez soglasja in posvetovanja za 3 milijone SIT prodala negradbeni firmi. Gre za družbo OSA, ki je bila registrirana kot podjetje za predelavo sadja in kuhanja žganja.
Lastnik OSE Stane Budič se je s še nekaj podjetniki odločil za dokapitalizacijo Togrela v višini 300 milijonov SIT. OSA se je kasneje preimenovala v GIP-O Posavje in v Togrel so v prvi fazi vložili 180 milijonov SIT, preostanek pa naj bi plačali marca letos. Toda na skupščini OSE so se odločili, da že vloženi denar umaknejo in kupijo sevniško gradbeno podjetje SGP Posavje, ki ga vodi eden od družbenikov OSE, Piltaver. Zaradi prekoračitve pooblastil in vodenja v nasprotju z interesi delničarjev, je bila septembra lani Mozerjeva odpoklicana, sedaj pa je direktorica družbe GIP-O.
Gospodarski spor med Kostakom, Togrelom in Oso glede ugotavljanja ničnosti pogodbe, ki jo je podpisala Mozerjeva, se je na okrožnem zaključil, a kot kaže, to ne bo edina obravnava v tej zadevi, saj se za primer - zaradi suma storitve kaznivega dejanja - menda zanimajo kriminalisti. V deveturni obravnavi na sodišču je bilo večkrat slišati, da je skupina ljudi, kot so Mozerjeva, Navoj, Piltaver, Budič in drugi načrtno delala v škodo delničarjev in si pripravljala teren za novo gradbeno firmo, ki naj bi prosperirala v času načrtovanih velikih gradenj v Posavju.
Nada Černič Cvetanovski

Delo, 28. september 2001
SODIŠČE JE KOSTAKU VRNILO TOGREL
Osnovni kapital družbe Kostak naj bi se zmanjšal z umikom delnic, ki naj bi jih Begrad zamenjal za nepremičnine v Togrelu
Krško – Okrožno sodišče v Krškem je z včerajšnjo sodbo razveljavilo postopke starega vodstva družbe Kostak in ji vrnila celotni poslovni delež v podjetju Togrel. Novo vodstvo Kostaka sicer pričakuje pritožbo tožene stranke v tem postopku, a v vsakem primeru do skorajšnje konsolidiranje družbe in podjetja Togrel ni več daleč. Umik Begrada je zdaj nekoliko bolj aktualen.
Sodišče je kot nično v prvi vrsti razglasilo družbeno pogodbo s katero je staro vodstvo Kostaka dobilo podlago za dokapitalizacijo Togrela z nepremičninami v lasti Kostaka in finančnimi sredstvi družbe Gip-o. Ta in ostali sklepi so bili po mnenju sodišča škodljivi za Kostak in so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Kostak lahko tako po koncu pritožnega roka prevzame podjetje Togrel v stanju v kakršnem se je nahajalo pred sklenitvijo pogodbe, Gip-o pa mora Kostaku vrniti celotni poslovni delež v tem podjetju. S tem je ta zgodba po besedah Božidarja Resnika direktorja Kostaka končana, kajti po njegovem mnenju tudi morebitna pritožba stranke v sporu ne more bistveno vplivati na znano razsodbo sodišča. Zdaj so torej odprte vse možnosti za umik Begrada - večinskega lastnika Kostaka iz te družbe in za njegov načrtovan prevzem Togrela. Ta pot naj bi ostala enaka, kot jo je Begrad predlagal skupščini Kostaka. Gre torej za zmanjšanje osnovnega kapitala družbe Kostak z umikom delnic, ki naj bi jih Begrad zamenjal za nepremičnine v Togrelu, delno pa jih prodal Kostaku in njegovim strateškim partnerjem. Ta postopek pa nekoliko ovira dolg Togrela do Kostaka in sicer v višini 159 milijonov tolarjev. Kako pa lahko nevrnjen kredit vpliva na Begradov prevzem Togrela bo po Resnikovih besedah mogoče pojasniti šele, ko bo imel Kostak dostop do vse Togrelove dokumentacije iz katere bo razvidno tudi trenutno stanje v tem podjetju. Lahko se namreč zgodi, da bo zaradi znanih in še morebitnih neznanih terjatev do Togrela, v tem podjetju sprožen postopek prisilne poravnave. V vsakem primeru, dodaja Resnik, pa ima Begrad resne namene s tem podjetjem in želi v zadnjem ostanku novomeškega Pionirja obdržati trenutno zaposlene in samo proizvodnjo gradbenih elementov. V vsakem primeru pa bo zamenjal njegovo vodstvo.
Matej Košir

Dnevnik, 16 oktober 2001
Družbi Togrel in GIP-O Posavje se bosta pritožili zaradi odločitev krškega sodišča
IZGINILO 53 MILIJONOV DOBIČKA
Krško - Pred dnevi objavljena razsodba krškega okrožnega sodišča, ki razveljavlja vse lani sprejete sklepe skupščine družbe Togrel in jo na ta način znova poriva pod okrilje druge krške družbe Kostak, je v mestu ob Savi pričakovano dvignila veliko prahu. Tako pri Togrelu kot pri njihovem večinskem lastniku, družbi GIP-O Posavje, namreč menijo, da sodba nima dovolj trdne pravne osnove, zaradi česar se nameravajo pritožiti na višje sodišče.
Za osvežitev spomina naj omenimo, da je do kratkega stika prišlo ob izteku lanskega poletja, ko je novomeški Begrad z nakupom pidovskih delnic v Kostaku, ki se prav tako kot Novomeščani ukvarja z gradbeništvom (pa tudi s komunalnimi storitvami ter vzdrževanjem strojev v JEK), pridobil večinski delež. Ko se je tedaj pokazalo, kam pes taco moli, se je tedanja direktorica Kostaka tik pred uradno spremembo lastniškega deleža odločila za dokapitalizacijo Togrela z do takrat anonimno družbo OSA-1. Slednje je pomenilo, da Kostak ni več večinski lastnik Togrela, in da so se v Begradu obrisali pod nosom z glavnim ciljem svojega početja.
Storjenemu dejanju je sledila odstavitev Mozerjeve, zatem pa so se v Kostaku po Begradovi direktivi odločili še za tožbo. "Domnevam, da se sodišče za objavljeno sodbo ni odločilo povsem po lastni presoji, in da v ozadju stoji nekdo, ki je vplival na besedilo izreka. Kako naj si sicer razlagam izjave direktorja Begrada Franca Panjana, da je sodba nastala v sodelovanju s sodniki višjega sodišča, morebitna naša pritožba nanjo pa naj bi bila povsem brezupna. Tudi direktor Kostaka Božidar Resnik je še pred pravnomočnostjo razsodbe izjavil, da je zanj zgodba o Kostaku in Togrelu končana," je dvom objektivnost razsodbe izrekla nekdanja direktorica Kostaka Silvana Mozer, ki sedaj zaseda vodilno mesto pri družbi GIP-O Posavje, ki je nastala iz nekdanje Ose-1.
"Poleg takšnih in podobnih izjav me tudi zelo zanima, kam neki je izpuhtelo 108 milijonov dobička, kolikor so ga ustvarili v Kostaku pod mojim vodstvom do 30. septembra lani. Iz povzetka poročila o rezultatih poslovanja Kostaka v preteklem letu je moč razbrati, da je družba leto 2000 zaključila z vsega 55 milijoni dobička," se sprašuje Mozerjeva, ki je zadoščenje za svoje lanske poteze našla v izreku razsodbe. "V njem je nedvoumno zapisano, da pri odločitvi o dokapitalizaciji Togrela nisem ravnala v nasprotju z zakonodajo, sama zase pa vem, da sem s tem preprečila veliko škodo, ki bi nastala z realizacijo Begradove strategije."
Da dobiva bitka za Togrel vse večjo ostrino, ki ji niso tuje niti podtalne igrice, potrjuje tudi izjava glavnega direktorja te družbe Ivana Navoja , ki je povedal, da so nekateri posamezniki iz Kostaka začeli med njihovimi stalnimi in potencialnimi poslovnimi partnerji namenoma širiti laži o domnevnem razsulu v Togrelu, ki da mu grozi celo stečaj.
"Zame so celo izjavili, da sem v postopku kriminalistične preiskave, kar ne drži. V Togrelu poslujemo povsem zakonito, kar je potrdil tudi letošnji pregled poslovnih knjig, naše terjatve pa so veliko večje od obveznosti. Potrebovali bi sicer še kakšnih 90 milijonov likvidnostnih tolarjev, ki pa nam manjkajo zaradi blokade dokapitalizacije, do katere je prišlo ob Kostakovi tožbi. Zaradi omenjenega širjenja laži smo en posel že izgubili, zaradi neke čudne županove igre pa ne pridobimo več nobenega projekta v svoji občini! To nas sedaj ne skrbi več, saj smo se odprli navzven in gradimo v drugih krajih Slovenije ter na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Italiji, Nemčiji ter Avstriji. Toda od ljudi iz Kostaka bom vsekakor zahteval, da se za izrečene laži javno opravičijo meni in vsem zaposlenim v družbi Togrel," je odločen Ivan Navoj.
Ernest Sečen

Glasnik Kostaka, oktober 2001 (št. 5)
NEKAJ O NAŠI KOMUNALI
Tako sektor Komunala kot podjetje se morata uveljaviti z ustreznim pristopom pri izvajanju javnih služb, tako razvojno kot tudi cenovno. Predvsem moramo ugotoviti, kakšne so želje, potrebe in interesi uporabnikov storitev. V tokratni številki Glasnika nam je podana priložnost, da na kratko poudarimo nekaj najpomembnejših značilnosti posameznih  dejavnosti:
Dejavnost oskrba z vodo: podjetje Kostak upravlja in vzdržuje približno 430 km vodovodnega omrežja s 100 različnimi objekti (zajetja, črpališča, prečrpališča in vodohrami), ki postaja iz leta v leto zahtevnejše. V bodoče bo potrebno veliko pozornosti posvečati zagotavljanju kvalitetnejših vodnih virov ter znižanju stroškov, prvenstveno z zamenjavo predimenzioniranih črpalk vgrajenih na obstoječih črpališčih, ki so izredno  velike porabnice električne energije. 
Dejavnost odvajanje odplak: vsi kanalizacijski sistemi na območju občine Krško so brez čistilnih naprav in so po večini mešani sistemi starejših letnikov, zgrajeni so zgolj na območju središča Krškega, Leskovca in Žadovinka, delno na Senovem in v Brestanici ter v mestnem središču Kostanjevice ter Podbočju.
Prva čistilna naprava v Kostanjevici je v zaključni fazi izvedbe, pripravljata pa se nova projekta za izgradnjo čistilne naprave za področje Krškega ter projekta za čistilno napravo za Brestanico in Senovo.
Dejavnost ravnanje z odpadki: naše podjetje izvaja storitve odvoza in shranjevanja odpadkov za cca 96 % vseh občanov ter vsa podjetja občine Krško. Nekaj najpomembnejših akcij, ki jih poleg rednega odvoza izvajamo v okviru dejavnosti:
- akciji  odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev in pranje zabojnikov vršimo dvakrat letno,
- zbiranje odpadnega papirja v nameščene zabojnike izvajamo v naši občini že vrsto let,
- zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev smo izvedli v mesecu septembru. Akcijo je ob našem sodelovanju izvajalo podjetje EKO LES in je uspešno zaključena. Zbranih je bilo za 50 % več odpadkov kot v letu 2000.
Za vse zgoraj navedene storitve oziroma akcije naše potrošnike obveščamo preko sredstev javnega obveščanja, na zadnji strani položnice, individualno z letaki,…
Skladno z novo zakonodajo želimo vse zaposlene opozoriti na pravilno izrazoslovje, ki se naj uporablja pri vsakokratnem komuniciranju med zaposlenimi in s strankami.
Pri dejavnosti ravnanje z odpadki bodo v prihodnjih letih aktivnosti usmerjene v pripravo sistema ločenega zbiranja odpadkov ter izgradnjo zbirnega centra, ki bo po predvidenih projektih lociran pri odlagališču nenevarnih odpadkov in bo namenjen  zbiranju, obdelavi in plasmaju ločenih frakcij komunalnih odpadkov.
Podajamo vam nekaj informacij o ločenem zbiranju odpadkov, kar pomeni ločevanje odpadkov po vrstah odpadkov na izvoru nastanka. Ločeno bomo zbirali tiste odpadke, ki jih lahko ponovno uporabimo in sicer papir, steklo, plastične mase, kovine in biološke ostale odpadke na t.i. zbirnih mestih za ločene frakcije. Skupni cilj je zmanjšati količino odloženih odpadkov za 50%.
Ne zavedamo se dovolj, da je zdravo okolje edina dediščina, ki jo lahko zapustimo svojim potomcem, zato moramo osvestiti vse zaposlene in naše občane, kako pomembno je, da poskrbimo za čisto okolje in za odstranjevanje odpadkov na okolju primeren način.
Na koncu pa informacija, ki bo burila duhove po prejemu položnic za komunalne storitve meseca januarja 2002. Vlada Republike Slovenije je z Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov predpisala dodatno obremenitev za vse uporabnike odlagališča, zaradi obremenjevanja tal s količino odloženih odpadkov in obremenjevanje zraka z emisijo metana, ki jo bodo dolžna plačevati vsa gospodinjstva na območjih organiziranega rednega odvoza odpadkov in podjetja od 1.1.2002 naprej. Po informativnih izračunih bo le ta znašala cca 150,00 SIT/na prebivalca/na mesec.
Pogrebna in pokopališka dejavnost: naše podjetje izvaja storitve pogrebne dejavnosti po naročilu strank in je upravljavec pokopališča Krško. Že vrsto let se soočamo s problemom nespoštovanja določil občinskega odloka oziroma nelojalno konkurenco, kar povzroča izgubo dejavnosti. V sprejemanju je novi odlok, ki naj bi zadevo razčistil.
Upravljanje s tržnico: tržnica na Vidmu je v upravljanju našega podjetja. V letošnjem letu se dograjuje objekt z ribarnico, v planu pa je tudi izvedba krožnega prometa, z izvozom pri Elektru in Cesti. 4. Julija.

TV Slovenija, Vaš kraj, 4. oktober 2001
KOSTAK DOBIL NAZAJ TOGREL
ni teksta
Goran Rovan

Delo, 24. oktober 2001
ODLOČITEV SODIŠČA NI PRINESLA VEČJIH SPREMEMB
Krško – Zgodbi o gradbeniških razprtijah v Posavju in deloma tudi na Dolenjskem ni videti konca. Teden dni po tem, ko je v javnost prišlo besedilo sodbe okrožnega sodišča v Krškem, s katero je družbi Kostak ponovno v sto odstotno last vrnjeno gradbeno podjetje Togrel, je obrazložitev pritožbe na odločitev sodišča posredovala družba Gip-o, javno opravičilo v zvezi z nekaterimi izjavami povezanimi s sodbo pa od Kostaka zahteva tudi vodstvo Togrela.
Gip-o na čelu z direktorico Silvano Mozer Kostaku potem, ko je sodišče razsodilo v njegovo korist očita, da je novo vodstvo podjetja, zmanjšalo Kostakov načrtovan dobiček. In sicer naj bi bil ta ob kocu lanskega poslovnega leta za približno petdeset milijonov tolarjev manjši, kot dober mesec dni pred tem, ko je Kostak še vodila Mozerjeva. »Kam je izginil dobiček« in podobni naslovi v mastnem tisku so se že v minulem tednu pojavljali v tedenskem in dnevnem časopisju, kljub temu, da je novo vodstvo podjetja že pred tem pojasnilo, da je do spremembe stanja prišlo zaradi tega, ker je bil dolg občine do Kostaka vključen v lanskoletno bilanco, vendar je bil ta iz različnih virov poplačan šele v letošnjem letu in bo tako tudi knjižen kot letošnji prihodek - po nasvetu strokovnjakov iz zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Gip-o in Togrel sta v javnosti želela demantirati nekatere izjave vodstva Kostaka, v prvi vrsti tiste, ki se nanašajo na (ne)poznavanje razmer znotraj samega podjetja Togrel, ki bi lahko po pravnomočnosti sodbe pripeljale tudi do njegovega stečaja. In sicer navajajo, da je imel Kostak vpogled v vso poslovno dokumentacijo, revizijo pa je v podjetju opravila tudi revizijska hiša prav na zahtevo Kostaka. Vodstvo družbe po naših podatkih ni prišlo do želenih dokumentov in sicer zaradi tega, ker direktor Togrela pri tem ni želel prisostvovati, brez njegove navzočnosti pa bi bilo kakršno koli poseganje v dokumentacijo podjetja smatrano kot kaznivo. Revizijo je opravila družba Inrevizija iz Ljubljane, predstavnike katere je direktor Togrela Ivan Navoj sprejel, a jim kakor navajajo v svojem poročilu: »dovolil le vpogled v računalniški izpis analitičnih evidenc.« In še:  »Direktor nam ni dovolil odnesti nobenih analitičnih evidenc, njihovih kopij, niti nam ni dovolil, da bi določene podatke zapisali.« Zaradi sklenjenih individualnih pogodb v Togrelu, pogodb s podizvajalci in še česa, torej ni jasno, v kakšnem finančnem stanju se to podjetje, ki naj bi ga Kostak po letu dni sporov znova prevzel, sploh nahaja. Togrel se v letu dni ni javil niti na en razpis, ki pade v sklop javnih naročil, ravno zaradi terjatev, ki mu to onemogočajo. Na sumljivo poslovanje podjetja kaže tudi njihov manever s katerim so v Togrelu izkoristili pogodbo s Kostakom o nabavi materiala. V mesecu dni so preko Kostaka nabavili za devetinpetdeset milijonov tolarjev blaga, kar je Kostak pokril s pobotanji nekaterih poslov in seveda ob tem tudi prekinil zlorabljeno pogodbo. Na cesti se je znašel tudi vodja skladišča, ki je Togrelu takšen »nakup« v samem začetku tudi omogočil. Potem so tu nedokončana dela, ki jih v letošnjem letu za Togrelom dokončuje ali popravlja Kostak in tako naprej. Sicer pa je direktorica podjetja Gip-o, ki si je z (neverjetnimi) dobrimi tremi milijoni tolarjev vložka v Togrel zagotovil večinski poslovni delež v njem, že pred časom poudarjala, da lahko o finančnem stanju tega podjetja govori le njegovo vodstvo in ne vodstvo Kostaka, ki izhajajoč iz tega ne more imeti pravega vpogleda v njegovo poslovanje.
Po besedah Francija Bogoviča župana občine Krško in predstavnika nadzornega sveta Kostaka, je družba umaknila svojega predstavnika iz uprave Togrela, ker ni želela vplivati na njegovo poslovanje, še manj pa je pri tem želela nositi kakršno koli odgovornost. »Vsi ti pritiski in medijsko obračunavanja se stopnjuje od trenutka, ko je Gip-o prevzel še gradbeno podjetje SGP Sevnica, zato zdaj ni jasna kakšna je vloga Begrada ali katerega koli drugega gradbenega podjetja v tem prostoru. Kako v tej zmedi razdeliti posle?« Na drugi strani, pravi Bogovič, je v družbo Gip-o vključenih kar nekaj pravnih oseb, ki so vložili denar v združevanje ravno zaradi konkurenčnosti, a jih vsi ti spori pri tem kvečjemu onemogočajo. »Vsi skupaj se bodo morali enkrat za vselej dogovoriti, zamenjati deleže v posameznih podjetjih in na koncu tudi skupno nastopati pri velikih projektih, zdaj pa se vse skupaj, kljub znani sodbi, ki resnično ne more biti bistveno drugačna tudi po koncu pritožbenega roka, dogovori ustavljajo na nepomembnih malenkostih,« še dodaja Bogovič.
Matej Košir

2002

Glasnik Kostaka, marec 2002 (št. 6)
POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU DRUŽBE V LETU 2001
Ključni dosežki v letu 2001:
Čisti prihodki iz prodaje, doseženi v dejavnostih gospodarskih javnih služb, so se glede na preteklo leto povečali za 15,7%, zbrana sredstva tarifnega sistema pa za 14,7%. Prihodki, doseženi v tržnih dejavnostih, zaradi recesije, spodbujene predvsem z upočasnitvijo avtocestnega programa in vse večje konkurence, niso dosegli prihodkov realiziranih v preteklem letu. Vplivali pa so tudi specifični pogoji kot zamenjava pretežnega dela vodstvenega kadra v tržnih sektorjih in odprave napak iz preteklosti.
Dobiček iz poslovanja  v letu 2001 je realiziran v višini 1.239 tisoč sit, kar je glede na preteklo leto, ko je bila izkazana izguba iz poslovanja v višini 33.713 tisoč sit, izredno ugoden rezultat. Čisti dobiček je zaradi oblikovanega popravka kratkoročne finančne naložbe nižji kot preteklo leto, brez upoštevanja popravka finančne naložbe pa bi bil višji za 89% (popravek kratkoročne finančne naložbe je bil v letu 2001 oblikovan zaradi danega kratkoročnega kredita družbi Togrel d.o.o.).
Akumulacija, ki predstavlja notranje vire in je opredeljena kot vsota dobička in amortizacije znaša 166.531 tisoč sit, brez upoštevane amortizacije za sredstva v upravljanju pa 141.861 tisoč sit.
Finančni prihodki so v letu 2001 zaradi oblikovanega popravka finančne naložbe nižji kot finančni odhodki. Brez upoštevanja popravka naložbe pa finančni prihodki za več kot dvakrat presegajo finančne odhodke. Izredni prihodki, ki jih kot največja postavka sestavlja prejeta dotacija za pokrivanje izgube, ugotovljene na dejavnostih gospodarskih javnih služb pa kar za 21 krat  presegajo izredne odhodke. Celotni dobiček se je zaradi oblikovanega popravka finančne naložbe v višini 53.107 tisoč sit glede na preteklo leto znižal za 11% in znaša 49.301 tisoč SIT, ki ga sestavlja:
dobiček iz poslovanja 1.239 tisoč sit,
izguba iz finančnega poslovanja v višini 34.994 tisoč sit,
dobiček iz izrednega delovanja 83.056 tisoč sit.

 Dnevnik, 22.?2002
PVC VREČKE NAMESTO CVETJA
Krški občinski svet je pretekli teden sprejel nov odlok o ravnanju z odpadki, ki med drugim predvideva tudi njihovo ločeno zbiranje, določa režim odvažanja različnih vrst gospodinjskih, kosovnih in drugih odpadkov, opredeljuje način nadzora nad izvajanjem določil ter za kršitelje predvideva kazni od 50 tisoč do 360 tisoč tolarjev. Vsaj na prvi pogled je s pravilnikom, ki je bil na seji deležen še nekaj dopolnil, vse v redu, nerodno je le, da občina Krško še vedno nima povsem legalnega in okolju prijaznega odlagališča.
Sedanja občinska sanitarna deponija pri Dolenji vasi, ki je bila na območju nekdanjih gramoznic odprta pred dvajsetimi leti, zaradi slabo zaščitene podtalnice namreč še zdaleč ne sodi med primerne, ampak služi bolj kot izhod v sili, saj občina do zgraditve načrtovane regijske deponije nima nobene druge možnosti. Seveda gre to na pol divje odlagališče občinskih smeti prebivalcem krajevne skupnosti Dolenja vas že vrsto let močno v nos in vedno pogostejše so njihove zahteve po zaprtju.
»Res je! Marca prihodnje leto poteče pogodbam med našo krajevno skupnostjo in občino in je ne nameravamo več podaljšati, saj nam ne prinaša nič dobrega. Kmetje, ki imajo v njeni neposredni bližini svoje travnike, se pritožujejo, da so ti vedno polni nekih odpadkov in polivinilastih vrečk, za kar naj bi bili zaslužni Romi, ki taborijo na smetišču. Zaradi tega upada vrednost njihovega imetja, poleg tega pa je območje nekdanjih gramoznic, ki so jih izkopali za potrebe tovarne papirja in jedrske elektrarne, že povsem zapolnjeno s smetmi. Zavedamo se, da občina v tem trenutku nima nobene druge rešitve. Če bi svoje pogodbene obveznosti redno izpolnjevala, bi se še dalo kaj dogovoriti, tako pa ne,« nam je povedal predsednik KS Dolenja vas Branimir Vodopivec. Kot smo izvedeli, se je krška občina pri podpisu zadnje pogodbe o izkoriščanju dolenje-vaških gramoznic za odlagališče komunalnih odpadkov obvezala, da bo za protiuslugo zgradila pločnik ob Uršičevi škarpi na regionalni cesti Krško-Brežice, zagotovila medvodno povezavo s krškim vodovodom ter posodobila krajevno cesto Dolenja vas-Pesje-občinska meja. Ker občina svojega dela pogodbe ni izpolnila, so prebivalci te krajevne skupnosti po Vodopivčevih besedah pripravljeni tudi na predčasno zaporo poti, ki vodi do odlagališča.
»Pogodba o uporabi deponije nima veliko večje vrednosti od te, da zagotavlja vsaj politični mir, zato nimajo tamkajšnji krajani nobene posebne pravice groziti z zaporo poti. Res je, da so bile podobne grožnje izrečene že večkrat, kot se je zgodilo pred iztekom štiriletnih pogodb, ko je šlo za boj za kar najboljše pogajalske pozicije. Kar zadeva obveznosti občine do izgradnje določenih elementov komunalne infrastrukture, moram povedati, da izgradnja spornega pločnika ob regionalki že v pripravi, izpolniti pa nameravamo tudi vse pogodbene obveznosti,« je situacijo osvetlil direktor krške občinske uprave Franc Glinšek.
Če bo temu res tako, bodo prebivalci KS Dolenja vas verjetno popustili in krškim komunalcem dovolili nadaljnje  dovažanje smeti, toda pogajanja bi znala dobiti novo razsežnost in vključiti v odnos med krajevno skupnostjo in občino tudi državo. »vsi vemo, da je ta deponija le začasna rešitev. Ko bodo posavske občine zgradile regijsko deponijo v bližini Brestanice ali Kapel, se do polovica smeti iz cele regije še vedno vozila skozi s prometom že tako preobremenjeno Dolenjo vas.  Zato želimo opozoriti na nujnost izgradnje vrbinske cestne povezave med Krškim in Brežicami, po kateri naj bi v prihodnje potekal ves tranzitni promet med občinama, sedanja cesta pa naj bi služila le še za lokalni promet. V nobenem primeru ne bomo dopustili, da bi regijske smeti vozili skozi našo vas, je bil odločen Branimir Vodopivec.
Ernest Sečen

 Delo ???? 2002
EKOLOŠKO, GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI
Krško - V drugi polovici junija bodo na območju občin Krško in Sevnica uvedli ločeno zbiranje odpadkov. Gospodinjstva v urbanih naseljih bodo dobila posodo za odlaganje bioloških odpadkov, za plastiko, steklo in papir pa bodo urejeni posebni ekološki otoki. Sortirni center za obe občini naj bi zgradili do konca letošnjega leta.
Komunalno podjetje Kostak iz Krškega je izdelalo program za ravnanje z odpadki na območju občine, v kateri izvaja gospodarske javne službe, hkrati pa je bil podoben projekt pripravljen za sevniško občino in tudi celotno Belo krajino.
Ta celostni razvojni program zbiranja odpadkov se začne z obveščanjem ali ozaveščanjem prebivalstva in konča z zagovorom zbirnega centra za ravnanje z odpadki, je povedal Jože Leskovar, namestnik direktorja Kostaka. V urbanih naseljih bodo gospodinjstva dobila dodatne posode za biološke odpadke. Poleg tega pa bodo po standardih na 500 prebivalcev uredili poseben ekološki otok, kajti neekonomično bi bilo, da pred vsako gospodinjstvo postavili pet različnih posod.
V skladu z zakonodajo bodo v občini Krško in tudi Sevnici zgradili štiri manjše zbirne centre (predvidoma na Senovem, v Kostanjevici, Krmelju in Sevnici), od koder bodo do konca leta z denarjem, zbranim s taksami za obremenjevanje okolja, zgradili pri deponiji v Dolenji vasi. Odpadki, zbrani po frakcijah, bodo dodatno sortirani v zbirnem centru, biološki pa predelani v naravno gnojilo. » s tem bomo dobili čisto surovino, ki na trgu dosega višjo ceno. Pričakujemo, da bomo lahko čez dve leti tako predelali polovico vseh odpadkov in precej manj obremenjevali sedanja odlagališča,« je menil Jože Leskovar. Zaradi izcednih vod biološki odpadki najbolj obremenjuje podtalnico in zrak v okolici deponije.Sicer pa je Kostak od države že dobil nepovratna sredstva za nakup dodatnih posod in posebnega manjšega avtomobila, ki bo odvažal odpadke; biološke enkrat na teden, druge dvakrat na mesec. Prehod na ločeno zbiranje odpadkov pa po zagotovilih vodstva Kostaka ne bo dodatno podražil njihove komunalne storitve.
Matej Košir

 Dolenjski list, 24. april 2002 (št. )
V LESKOVCU NEZADOVOLJNI
"Doživeli smo vse prej kot kvalitetno vodenje zbora" – "Pred volitvami se ni hotel nikomur zameriti"
Predsednik sveta KS Leskovec Vojko Sotošek je sklical sestanek krajanov Leskovca. Dnevni red na vabilu ni bil izpisan, a na sestanku, ki se ga je udeležilo preko 70 ljudi, je le omenil, da se bomo dotaknili problema rekonstrukcije Ceste 11. novembra in gradnje mrliške vežice. Poudariti je treba, da je do sestanka prišlo na pobudo krajanov spodnjega Leskovca s prvopodpisanim Edom Komočarjem.
Sestanka s tako veliko udeležbo ljudi že ni bilo štiri leta in je bil potreben. A doživeli smo vse prej kot kvalitetno vodenje zbora, s katerim naj bi razrešili čimveč perečih problemov. Že podatek, da smo poslušali več kot dve uri le očitke in kritike v zvezi s Cesto 11. novembra, pove vse. Nikoli ne bom magister, a sestanek bi vodil pametneje. Imam občutek, da je obema za mizo, Vojku Sotošku in Niku Somraku, kar prijalo, da je bilo veliko besednih dvobojev in replik na repliko, zaradi česar ni nihče uspel vprašati, koliko denarja je že bilo zazidanega v mrliško vežico in koliko zakopanega v obnovo Ceste 11. novembra. Edo Komočar je bil zelo jasen s pripombami in predlogi glede križišča Ceste 11. novembra in MDB, a oba za mizo sta gledala vstran. Komočar trdi, da izvajalci (Kostak Krško) nimajo idejnega načrta za obnovo križišča. Pove še, da je leta 1983 moral Dušan Volčanšek iz hiše, češ da stavba zakriva preglednost križišča. Hišo so podrli, čeprav je bila pod spomeniškim varstvom. Danes so tam parkirani avtomobili, a glede preglednosti je problem še vedno enak.
Preseneča trditev prisotnega Bernarda Močnika, pomočnika komandirja PP Krško, da so bile v letu 2001 tam le štiri prometne nesreče in da križišče ni kritično. Poudarja pa, da se vse spremeni (in obremeni), če je nesreča na cesti Drnovo-Krško. Čudno! Stane Pustavrh, ki ima izkušnje pri gradnji Ceste MDB, pravi, da jim je žal za marsikatero popuščanje pri lastnikih parcel, ker se tam dva tovornjaka težko srečata. Nerazumljiva je Zdenka Lipovž. Še kar naprej zahteva, da je prostor pred vrati cerkve za parkiranje vozil in tovornjakov, katerih lastniki gredo v trgovino ali gostišče. Ne zaveda se, pa še kdo od takrat prisotnih ne), da je cerkev objekt, ki ima v krajih in pri ljudeh – če hodijo v cerkev ali ne – drugačen pomen od gostiln in trgovin. To marsikje vedo! Ona je bila nekdaj vodilni človek na oddelku za planiranje v občini Krško, a žal je njeno planiranje še vedno daleč od tega, da bi bilo nekaj urejeno lepo, ekonomično in s potrebnim odnosom tako do cerkve kot spomenika borcem 1. in 2. svetovne vojne.
Vojko Sotošek je bil konkreten samo v primeru hiše Jožeta Bogolina, ki jo je treba umakniti zaradi križišča. V vseh drugih primerih je bil zelo nekonkreten. Nekdo je kasneje dejal, da se bližajo volitve in da je zato vodil razpravo v stilu nikomur se ne zameriti. Po dveh urah in pol je bilo nesmiselno omenjati kak problem v drugih krajih ali zaselkih v KS Leskovec. In nič zadovoljni nismo zapuščali prostora v OŠ Leskovec.
Lojze Šribar, Kobile 3/a, Leskovec

 TV Slovenija, 29. maj 2002
NA SENOVEM SKRBIJO ZA OKOLJE
Napoved: Učenci osnovne šole 14. divizije na Senovem že vrsto let posvečajo precejšnjo pozornost skrbi za okolje. Tako so svoja prizadevanja zdaj kronali s podpisom eko listine, s katero so zavezali tudi ostale v kraju in občini, da bodo skrbeli za okolje, pričakujejo pa, da bodo kmalu prejeli tudi ekološko zastavo.
Učenci s Senovega so morali pred podpisom eko listine opraviti vrsto nalog, tako so analizirali stanje v okolju, pripravili načrt za njegovo izboljšanje, oblikovali eko programski svet, svoje početje so budno spremljali in ocenjevali ter pripravili še vrsto naravoslovnih dni, na katerih so obdelali posamezne tematske sklope. Ob tem so se marsikaj naučili in prišli do novih spoznanj.
Tim Avguštin: izjava 
Gregor Sotošek: izjava 
Klemen Hlebec: izjava 
Seveda so jim pri tem pomagali tudi mentorji, tako da so lahko podpisali eko listino in se pridružili mreži 103 eko šol v Slovenij ter več kot 6500 šolam v Evropi. Zato so lahko na svoje delo upravičeno ponosni.
Verica Kunšek - vodja projekta Eko šole: izjava 
K podpisu eko listine so povabili tudi vodstvo občine in krajevne skupnosti, lovce, gozdarje in vodstvo komunalnega podjetja Kostak, s katerim so že prej uspešno sodelovali.
Božidar Resnik - direktor Kostak Krško: izjava 
V juniju bodo osnovnošolci iz Senovega prejeli tudi eko zastavo in jo slavnostno izobesili pred šolo. Ob tem pa čakajo, da bodo gradbinci zaključili še gradnjo prizidka k šoli, tako da bodo lahko dokončno uredili tudi okolico šole.
Goran Rovan

 Dnevnik, 4. junij 2002
Sporu med krškima gradbenima podjetjema Kostak in Togrel še ni videti konca
LASTNIŠTVO POZNA LE SODIŠČE
Medtem ko se posavski gradbinci prepirajo, na njihovem območju gradijo konkurenti
Krško - V Posavje prihajata skoraj hkrati dva velika gradbena projekta, med posavsko gradbeno operativo pa še vedno ni čutiti prave pripravljenosti za povezovanje. Še več, namesto da bi svoje sile posvetili ravno skupnemu nastopu, se predstavniki dveh pomembnih krških podjetij med seboj pogovarjajo v glavnem prek odvetnikov v sodnih dvoranah.
V mislih imamo spor med krškim komunalnim in gradbenim podjetjem Kostak in gradbenim podjetjem Togrel iz sosednje Velike vasi, do katerega je prišlo pred dvema letoma. Togrel je imel v prvi polovici leta 2000 status Kostakovega hčerinskega podjetja. Ko je na dan pricurljala vest, da namerava novomeški Begrad kupiti veliko število Kostakovih delnic in s tem postati njegov večinski lastnik, je takratna direktorica tega krškega podjetja Silvana Mozer s pomočjo skupine podjetnikov, združenih v družbo Osa, izvedla dokapitalizacijo hčerinskega Togrela. Kostak tako nenadoma ni bil več večinski, temveč manjšinski lastnik Togrela, ta pa je na ta način spolzel iz rok novomeških gradbincev.
Počasni sodni mlini
Slednji so reagirali tako, da so Mozerjevo razrešili direktorske funkcije, hkrati pa z izpodbitno tožbo dokazovali ničnost izvedene dokapitalizacije. Prvostopenjsko sodišče je njihovim argumentom verjelo, čemur je sledila pritožba Togrela in družbe GIP-O Posavje, nastale iz nekdanje Ose, na višje sodišče.
Medtem ko sodni mlini počasi meljejo, se tako pri Togrelu kot pri Kostaku srečujejo z vrsto težav. "Mi vemo, čigavi smo. Naš 53-odstotni lastnik je skupina GIP-O Posavje, Kostak pa ima v lasti preostalih 47 odstotkov. Na sredini skupščini s stoodstotno udeležbo kapitala smo izvolili novo vodstvo družbe. Mene je skupščina za naslednja štiri leta postavila za predsednika uprave, Mozerjeva bo finančna direktorica, Meta Lipovž pa direktorica proizvodnje. Zaradi lažjega upravljanja bo najverjetneje ista trojka, a le v nekoliko drugačnih vlogah, zasedla vodilno vlogo tudi v GIP-O Posavju ter sevniškem SGP Posavje. Tako organizirani bomo dosegli večjo konkurenčnost na trgu," meni predsednik Togrelove uprave Ivan Navoj. V upravi torej ni nikogar od predstavnikov skoraj polovičnega lastnika Kostaka. "Mi smo jim mesto v upravi seveda ponudili, vendar je ti niso hoteli sprejeti," je pojasnil Navoj.
O razlogih za tako držo smo se včeraj pogovarjali tudi s Kostakovim vodstvom. "Povsem razumljivo je, da ponujenega mesta nismo hoteli sprejeti, saj vemo, da bi bili vselej preglasovani. Takšnega položaja si ne želimo. Poleg tega smo v sodnem registru še vedno vpisani kot stoodstotni lastniki Togrela.
Počakati moramo na odločitev višjega sodišča, kar predstavlja tudi določene ovire v našem poslovanju. Togrelu smo kot obliko dokapitalizacije namenili za 283 milijonov tolarjev naših nepremičnin, ki smo jih v primeru negativne odločitve sodišča pripravljeni prodati njim ali komu drugemu. Poleg tega nam Togrel dolguje tudi vračilo zajetnega kredita," sta nam precej zapleteni položaj pojasnjevala direktor Kostaka Božidar Resnik in njegov pomočnik za tržne dejavnosti Miljenko Muha.
"Onemogoča nas lastna občina"
V Togrelu na nastali problem gledajo drugače. "Za nas lastniška struktura naše družbe ni sporna in je takšna, kot sem že povedal. Žalostno pa je, da nas v teh, za gradbince težkih časih pri poslovanju onemogoča še naša lastna občina. Mi smo zagovorniki tesnejšega sodelovanja posavskih gradbenikov, saj se zavedamo, da vsak zase ne more storiti veliko. Tudi Kostaku smo ponudili roko. Ne razumemo pa sedanje občinske politike, ki na domača gradbišča raje pripelje gradbenike od drugod. Tako gradita zdravstveni dom v Krškem in prizidek k osnovni šoli na Senovem novomeški Begrad in velenjski Vegrad, mi pa moramo delo iskati na Gorenjskem in v Ljubljani, kar nam povečuje že tako visoke stroške in zmanjšuje dobiček. Lani smo denimo v Krškem in Posavju ustvarili le 13 odstotkov realizacije, 57 odstotkov na tujem, drugo pa v drugod po Sloveniji. Poleg tega ljudje iz Kostaka naokoli trosijo govorice, da nam grozi stečaj, kar nikakor ne drži. Smo solidno podjetje, ki že tretje leto nenehno povečuje število zaposlenih, dela nam ne manjka. Poleg tega smo lansko poslovno leto zaključili z minimalnim dobičkom," je v pogovoru za Dnevnik komentiral direktor Navoj.
"Če bo občinska politika na čelu z županom Francijem Bogovičem, ki je hkrati tudi član Kostakovega nadzornega sveta, še naprej tako očitno naperjena proti nam, ne vidimo drugega izhoda, kot da sedež družbe preselimo v drugo občino ali celo državo," je še pristavil direktor Togrela.
V Kostaku podatkom o uspešnem poslovanju Togrela ne verjamejo. Na sredini skupščini so zaradi tega zahtevali izredno revizijo podatkov, vendar predlog ni bil izglasovan. Tako jim ne preostane drugega kot sodno izpodbijanje sklepov skupščine. "Togrel je uspešno podjetje zlasti v medijih, bojim pa se, da je resnično stanje precej drugačno," meni direktor Kostaka Božidar Resnik.
Ernest Sečen

 Posavski obzornik, Sava glas, 30. maj 2002
ALI TOGREL ODHAJA IZ KRŠKEGA
Krško-gradbena podjetja v Posavju, ki so združena v skupino GIPO, so v domači regiji očitno zapostavljena in morda celo nezaželena, kar je bilo nenazadnje v minulem obdobju že večkrat poudarjeno. Po besedah glavnega direktorja Ivana Navoja so razne igrice in politične spletke privedle upravo družbe Togrel do stopnje, ko je pričela resno razmišljati o pomenu in smiselnosti nadaljnjega obstoja sedeža v Krškem.
Vse od leta 1999 beleži družba Togrel konstantno rast prihodkov in povečuje število zaposlenih, kar v  danih ekonomskih razmerah predstavlja velik poslovni uspeh. Tudi realizacija v prvem kvartalu letošnjega leta utrjujejo načrtovana pričakovanja uprave, vendar pa analize ponovno potrjujejo, da Togrel svoj uspeh gradi predvsem na trgih zunaj Posavja. Tako so kar 57 % poslov realizirali v Zagrebu in na Hrvaškem, 30 % v Ljubljani in drugje v Sloveniji ter samo 13% v Krškem in Posavju. Dela, ki jim jih investitorji zaupajo drugod, so seveda dobrodošla, vendar pa pomenijo dodatne stroške za družbo, predvsem pa predstavljajo velik napor za delavce, kar bistveno znižuje kakovost njihovega življenja. Zato so po besedah glavnega direktorja Ivana Navoja v upravi družbe pred resno dilemo, ali s sedežem sploh še vztrajajo v okolju, kjer jim predvsem vodilni lokalni politični akterji očitno niso naklonjeni.
Glede na strukturo deleža v skupnem  prihodku razmišljajo, da bi sedež preselili v Ljubljano, v Krškem pa zadržali le svojo poslovno enoto. Družba Togrel je neto izvoznik ne le za Slovenijo, pač pa tudi za Posavje in Krško, saj skoraj 90 % poslov realizirajo zunaj domačega okolja. S sedežem v Ljubljani bi še lažje pridobivali posle, strokovnjaki in drugi delavci pa bi se veliko rajši zaposlili v družbi Togrel v Ljubljani kot Togrel Krško. Kljub temu, da tako rekoč skoraj ves prihodek ustvarjajo drugje, pa družba Togrel v svoje projekte vključuje številne obrtnike in podjetnike iz Krškega in Posavja ter jim na tak način odpira nove trge in ponuja možnosti njihovega lastnega razvoja. Znatno podpirajo tudi razne športne klube, kulturna in druga društva, kar dokazuje privrženost vodstvenih in drugih delavcev Togrela domačemu lokalnemu okolju.
Kot pravi direktor Navoj, kokurenčnost in kakovost izvajanja  gradbenih del nikakor nista vprašljivi, saj se številni investitorji vse pogosteje odločajo za dodelitev izvajanja projektov prav družbi Togrel. »Mora pa biti nekaj zelo narobe z našo krško gospodarsko in predvsem kadrovsko politiko, saj se kaj hitro lahko zgodi, da bodo mladi strokovnjaki raznih pomembnih gospodarskih področij, še bolj kot do sedaj, zapuščali domače okolje in svojo priložnost poiskali drugod. Odtekanje znanja, v katerega je vgrajenih več deset let učenja in študija, pa nedvomno pomeni zaostajanje v razvoju, kar je v občini Krško in v Posavju v zadnjih dveh ali treh letih še posebej prepoznavno. Za tako nepopravljive napake bo potrebno prevzeti odgovornost in v prihodnosti bistveno zasukati kompas, sicer bo naša regija, predvsem pa občina Krško, kot mnogi pravijo že sedaj, resnično postala ena velika solzna dolina,«ocenjuje sedanje razmere glavni direktor družbe Togrel Ivan Navoj.
A.F.foto Ivan Navoj

Radio Brežice, 31. maj 2002
KOSTAK O SVOJEM POSLOVANJU
Kostak je delniška družba z 256 zaposlenimi, ki poleg gradbenih, opravlja še komunalne storitve v občini Krško. Na današnji tiskovni konferenci je direktor Božo Resnik s sodelavcem Jožetom Leskovarjem in Miljenko Muho spregovoril o minulem poslovanju ter bližnjih načrtih družbe. Prispevek Branke Drnovšek.
Krški Kostak je v večinski lasti dolenjskega Begrada, dobrih 20% delnic ima občina, Gipo dobrih 10%, preostale pa so razporejene v lastnem skladu in pri malih delničarjih. Za lansko poslovno leto so beležili milijardo 950 milijonov tolarjev prometa, le 30% ga je bila na račun gospodarskih javnih služb. Ostalo iz tržnih dejavnostih, pri katerih računajo letos iztržiti 50 milijonov dobička, na skupno preko dve milijardi tolarjev planiranega dohodka družbe. Trenutno teče gradnja kanala za čistilno napravo v Vipapu, dokončujejo čistilno napravo Kostanjevica, dela na cestah, računajo pa tudi na posel pri gradnji hidroelektrarn na Savi.
Ker je Kostak v pretežni meri gradbena operativa so, po besedah direktorja Resnika in njegovega pomočnika za tržne dejavnosti Miljenka Muho, računali, da bo prišlo med posavskimi gradbinci do tvornejšega  sodelovanja ravno v zvezi z gradnjo elektrarn. Pred dvema letoma ustanovljeni Giz, pa kljub prizadevanju posameznikov in območne Gospodarske zbornice, ne zmore najti skupnega komercialno naravnanega jezika, ki bi jim zagotavljal boljša izhodišča za bodoče pridobivanje poslov. Ob tem je direktor Resnik še povedal, da Kostak željno pričakuje razsodbo Višjega sodišča v dveh zadevah v zvezi s firmo Togrel, o lastništvu nad Togrelom, ki je po prvostopenjski odločbi sodišča v lasti Kostaka, vendar z njim upravlja Gipo, ki tudi zatrjuje, da je večinski lastnik ter o vračilu kredita v višini 159 milijonov tolarjev, ki jih je Kostak posodil Togrelu. Na skupščini družbe Togrel pred dvema dnevoma je dal direktor Ivan Navoj odstopno izjavo in se ponovno predlagal nazaj za direktorja nove uprave, smo slišali na današnji tiskovni konferenci, ki pa je, po besedah Resnika, nova le za gospo, ki bo vodila proizvodnjo. Kostak svojo predstavnico v organu družbe ni imel moč vplivati na poslovne odločitve, ker je bila preglasovana zato je tudi odstopila. Direktor Kostaka Božo Resnik je ob tem poudaril.
Božo Resnik: »Naš namen je tvorno sodelovati pri rešitvi tega položaja, kljub temu, da je Togrel v medijih izredno uspešno podjetje, smo iz vpogleda v revizorjeva poročila in po določenih lastnih informacijah, se nekako bojimo, da poslovanje tega podjetja ni tako uspešno in smo poskušali prevzeti svoj del odgovornosti. Ker je nam to onemogočeno in ker smo preglasovani, bo zelo težko sodelovati pri reševanju tega problema, ki bo, če bo nastal, in bi na nek način želel, da se posledice ne nanašajo na podjetje Kostak, ampak na upravo, ki dejansko ima v oblasti vse poslovodne funkcije in nam ne dovoli, da bi v njih posegali.«
Zgodba o razumevanju lastništva v zvezi s Togrelom bo torej dobila končni epilog na drugostopenjskem sodišču, medtem pa Kostak ne zanemarja razvoja v svojem neprofitnem sektorju, to je komunalni dejavnosti, za katero je zadolžen Jože Leskovar. Eden zahtevnejših projektov je načrt ločenega zbiranja odpadkov za celo Posavje, ki je v pripravi, občanom pa so se tudi zavezali, da jih bodo oskrbovali s kvalitetno pitno vodo. Za Brestanico in Senovo iščejo ustreznejši vodni vir od površinskega na Dobrovi, ki se ob deževju skali in ga je treba klorirati, tudi tisti iz Rudnika Senovo se po mesecu dni črpanja ni najbolje izkazal.
Branka Dernovšek 

Radio Slovenija, 3. junij 2002
V KRŠKEM LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
V Krškem so letos pripravili nov program ravnanja z odpadki, ki v okviru tamkajšnjega komunalnega podjetja Kostak vključuje tudi ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. Irena Majce
Jože Leskovar, pomočnik direktorja za komunalne dejavnosti pri Kostaku, je povedal, da bodo začeli v juliju…
Jože Leskovar: »…z obveščanjem javnosti z delom in pa s tem s postopno vzpostavitvijo posod za ločeno zbiranje odpadkov in pa do konca leta z izgradnjo zbirnega centra, ki bo namenjen za obdelavo in predelavo ločenih zbranih frakcij odpadkov v občini Krško.«
Na izvoru bodo ločeno zbirali, kot sedaj, ostanek odpadkov, vsako gospodinjstvo bo prejelo posodo za ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Na zbirnih mestih v posebnih namenskih posodah bodo zbirali papir, steklo, plastenke in pločevinke, zbirajo pa že nevarne odpadke. Vsako gospodinjstvo v občini bo dobilo publikacijo z navodili o ločenem zbiranju, velik pomen dajejo predvsem izobraževanju otrok v osnovnih šolah, ki že zbirajo odpadke ločeno, znanje naj bi prenesli tudi na starše, oz. v gospodinjstva. Cena zanje, oz. za odvoz smeti pa se zaradi projekta ne bo povečala.
Jože Leskovar: »Mi pričakujemo, da bomo v naslednjih dveh do treh letih zmanjšali količino odloženih odpadkov za 50% in da bomo vse ostale, se pravi ostalih 50% odpadkov pa ustrezno pripravili in plasirali končnim uporabnikom.«
Center za ravnanje z odpadki nameravajo zgraditi ob sedanjem odlagališču v spodnjem starem gradu pri Krškem. Poročilo o vplivu na okolje pozitivno vpliva na naložbo, pripravljena je lokacijska dokumentacija. Za projekt za občino Krško in sosednjo Sevnico vreden skupaj 450 milijonov tolarjev so del nepovratnih sredstev dobili pri okoljskem ministrstvu, ostalo bodo zbrali s taksami za obremenjevanje okolja.
Irena Majce

 Profit, 5. junij 2002
Kostak, komunalno stavbno podjetje d.d., Krško
STROKOVNO VESTNO IN ODGOVORNO
V delniški družbi Kostak se ukvarjajo s tremi približno enakovrednimi dejavnostmi. To so gospodarske javne službe, gradbeništvo ter čiščenje in vzdrževanje objektov, kjer je njihov glavni partner Nuklearna elektrarna Krško. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1954, v njem pa je zaposlenih 250 ljudi.
Po besedah direktorja podjetja Božidarja Resnika bodo v prihodnje največ pozornosti namenili gospodarskim javnim službam. Te zajemajo zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, prečiščevanje in odvajanje odpadnih voda, urejanje in vzdrževanje javnih površin, odvažanje, odlaganje in predelava odpadkov, pogrebne storitve in vzdrževanje pokopališč ter urejanje in upravljanje tržnice. V prihodnje bodo največ pozornosti namenili ločenemu zbiranju odpadkov, s tujim partnerjem pa se dogovarjajo, da bi se s pomočjo njegove tehnologije začeli uveljavljati na trgu sekundarnih surovin. S podjetjem Vipap naj bi zgradili sortirnico odpadnega papirja. Ta bo sprva namenjena samo ožjemu območju, nato pa celotni jugovzhodni Sloveniji, mogoče pa tudi Zagrebu in njegovi oklici. V okviru nizkih gradenj Kostak sodeluje pri izgradnji komunalne in druge infrastrukture, izgradnji, modernizaciji in rekonstrukciji regionalnih in lokalnih cest, pločnikov in parkirišč, pri ureditvi trgov, ulic, križišč in ostalih javnih površin in ureditvi pokopališč. Izvajajo vse vrste zemeljskih del, sanacijo plazov ter vzdrževalna dela na segmentu cest. Direktor Resnik je povedal, da si veliko obetajo od gradnje hidroelektrarn in pripadajoče komunalne infrastrukture, avtocest ter mejnega prehoda. Pričakuje, da se bodo na teh projektih združili z drugimi gradbeniki v regiji. Celotni prihodki podjetja so lani znašali 2,1 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa 30,5 milijona tolarjev. Poslovni dosežki so po direktorjevih besedah odlični. Letošnje cilje za zdaj dosegajo. Kot pravi Resnik, jim načrte lahko pokvari predvsem njihova tretja dejavnost, to je delo v Nuklearni elektrarni Krško, kjer več kot sto ljudi skrbi za čiščenje in vzdrževanje objektov. Zaradi pogodbe, ki naj bi Hrvaški dodelila polovični lastniški delež v elektrarni, se število zaposlenih lahko celo prepolovi, temu primeren pa bo tudi izpad dohodka.
V prihodnosti se želijo med drugim usmeriti tudi v elektronsko poslovanje. Imajo že učilnico za izobraževanje lastnih kadrov, želijo pa postati neke vrste elektronsko središče Posavja. »Javnosti želimo pokazati, da nismo samo preprosto komunalno podjetje, ki obratuje s krampi in preprostim orodjem, temveč smo lahko kos tudi elektronski opremi,« pravi Resnik.
PR

Sava glas, 12. junij 2002
KOSTAK O SVOJIH NAČRTIH
Krško - Kostak je delniška družba z 256 zaposlenimi, njegov osnovni program je gradbena dejavnost, opravlja pa tudi komunalne storitve v občini Krško. Družba je v večinski lasti dolenjskega Begrada, dobrih 20 odstotkov delnic ima občina, GIP-o dobrih 10 odstotkov, preostale pa so razporejene v lastnem skladu in pri malih delničarjih.
Za lansko poslovno leto so beležili milijardo 950 milijonov SIT prometa, le 30 odstotkov ga je bilo na račun gospodarskih javnih služb, ostalo iz tržnih dejavnosti, pri katerih načrtujejo letos iztržiti 50 milijonov SIT dobička na skupno preko 2 milijardi SIT planiranega prihodka družbe.
Trenutno teče gradnja kanala za čistilno napravo v Vipapu, dokončujejo čistilno napravo Kostanjevica, dela na cestah, pričakujejo pa tudi posel pri gradnji hidroelektrarn na Savi. Po besedah direktorja Boža Resnika in njegovega pomočnika za tržne dejavnosti Miljenka Muhe so predvidevali, da bo prišlo med posavskimi gradbinci do tvornejšega sodelovanja ravno v zvezi z gradnjo elektrarn. Pred dvema letoma ustanovljeni GIZ (gospodarsko interesno združenje) pa kljub prizadevanju posameznikov in območne gospodarske zbornice ne zmore najti skupnega, komercialno naravnanega jezika, ki bi jim zagotavljal boljša izhodišča za pridobivanje poslov v prihodnje.
Ob tem je direktor Resnik še povedal, da Kostak željno pričakuje razsodbo višjega sodišča o dveh zadevah v zvezi s firmo Togrel; o lastništvu nad Togrelom, ki je po prvostopenjski odločbi sodišča v lasti Kostaka, vendar z njim upravlja GIP-o, ki tudi zatrjuje, da je večinski lastnik, ter o vračilu kredita v višini 159 milijonov SIT, ki jih Kostak posodil Togrelu.
Kostak s svojo zastopnico v organu družbe ni imel moči vplivati na poslovne odločitve, ker je bila preglasovana, zato je tudi odstopila. Direktor Kostaka je namreč izrazil dvom o uspešnih rezultatih Togrela, s katerimi se ta predstavlja javnosti. Zgodba o razumevanju lastništva nad Togrelom bo torej dobila končni epilog na drugostopenjskem sodišču, medtem pa Kostak ne zanemarja razvoja v svojem neprofitnem sektorju, to je komunalni dejavnosti, za katero je zadolžen Jože Leskovar. Eden zahtevnejših projektov je ločeno zbiranje odpadkov za celo Posavje, ki je v pripravi. Veliko pozornost bo Kostak namenil osveščanju javnosti, začeli so pri najmlajših. Z OŠ Senovo so podpisali Eko listino o ravnanju z odpadki, sledile bodo še druge šole. Občanom pa so tudi zavezali, da jih bodo oskrbovali s kakovostno pitno vodo. Za Brestanico in Senovo iščejo ustreznejši vodni vir od površinskega na Dobrovi, ki se ob deževju skali in ga je potrebno klorirati. Tisti iz rudnika pa se po mesecu dni črpanja tudi ni najbolje izkazal. Šolam Brestanica, Koprivnica in Senovo so zato namestili vodomate in pokrivajo polovico stroškov, da so učenci preskrbljeni z ustekleničeno pitno vodo.
Branka Dernovšek
+ slika Resnik 

Sava glas, 12. junij 2002
SLAVNOSTNO OB PODPISU EKO LISTINE
V četrtek, 23. maja, je na naši šoli potekal projektni naravoslovni dan »Ali je naše okolje čisto?«
Začetek je bil malce drugačen, zato pa toliko bolj slavnosten. Pripravili smo krajšo slovesnost ob podpisu Eko listine, ki je še zadnji korak pred pridobitvijo Eko zastave. Prejeli jo bomo 5. junija v Ljubljanskem Cankarjevem domu. V kulturni dvoranu smo se zbrali vsi učenci in strokovni sodelavci šole ter gostje - župan občine Krško, predsednik Sveta KS Senovo, predsednik Sveta staršev, direktorica EKOPE Krško, direktor in namestnik direktorja Kostaka Krško, predstavnik Zavoda za gozdove in predstavnik Lovskega društva Senovo. Vse prisotne je prijazno pozdravil ravnatelj Vinko Hostar, Andreja in Ria pa sta predstavili program dejavnosti na področju ekologije, program naravoslovnih dni in eko krožka. Nastopil je zborček, plesalke, oglasile so se fanfare, ki so naznanile slavnostni trenutek - podpis Eko listine. Postali smo člani družine Eko šol, ki v Sloveniji zajema 104 šole, v Evropi pa 6500.
Delo smo nadaljevali po razredih, v delavnicah in na terenu. Bilo je zanimivo, poučno in raznoliko. Na razredni stopnji so se pogovarjali o varovanju okolja, o gozdnem bontonu, o recikliranju, izdelovali eko igrače, spominke, plakate,… Na predmetni stopnji so proučevali vpliv rudarjenja na okolje, načine ogrevanja in vpliv na okolje, goriva, škropiva, čistila, predelavo gospodinjskih odpadkov,… Člani biološkega krožka so predstavili rezultate proučevanja Dovškega potoka in lišajev. Likovniki so iz plastenk izdelali pravcato pošast, ki razteza svoje lovke od pritličja do podstrešja šole. Mladi novinarji smo pisali reportaže in izdelali zgibanko, s katero smo želeli Senovčane opozoriti na nekatere pereče probleme, ki zadevajo življenje ljudi in narave. Na šoli si bomo še naprej prizadevali storiti kaj za to, da bi živeli v zdravem, čistem in lepem okolju. Zelo smo ponosni, da nam je z delom uspelo dokazati upravičenost imena Eko šola kot način življenja.
Martina Cikač in Ria Sanda, OŠ XIV. Divizije Senovo

 Finance, 17. junij 2002
KOSTAK D.D. – NOV PRISTOP S SKUPNIMI MOČMI
V krški občini za nemoteno delovanje komunalne infrastrukture in za izvajanje komunalnih storitev že od leta 1975 skrbi Kostak, komunalno stavbno podjetje d.d., ki je danes po kriterijih Zakona o gospodarskih družbah opredeljeno kot velika delniška družba. Poleg opravljanja gospodarskih javnih služb - te v strukturni dejavnosti predstavljajo trideset odstotkov - pa se podjetje ukvarja še s čistilnimi deli na objektih pravnih  in fizičnih oseb, nizkimi gradnjami ter s prodajo gradbenega materiala, materiala za komunalne storitve, elektro materiala in betonskih izdelkov. Pri svojem delu sodelujejo s štiridesetimi kooperanti različnih profilov. V preteklem letu so ustvarili za 2,1 milijarde prihodkov, dobiček pa je znašal trideset milijonov tolarjev. »Toda glede na poslovanje bi moral znašati 83 milijonov, vendar smo oblikovali popravek kratkoročne finančne naložbe zaradi danega kratkoročnega kredita družbi Togrel, d.o.o.,« je pojasnil Božidar Resnik, direktor podjetja Kostak. Z družbo Togrel, ki je v njihovi 100-odstotni lasti, so namreč v sodnem sporu, ki mu še ni videti konca, trenutno pa zaradi dogodkov iz preteklosti nanjo ne morejo vplivati. In zato, kot poudarja Resnik, tudi ne bodo odgovarjali za eventualno škodo, ki bi jo ta družba komurkoli povzročila.
Gospodarske javne službe, ki jih izvajajo po navodilih občine, obsegajo zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, prečiščevanje in odvajanje odpadnih voda, urejanje in vzdrževanje javnih površin ter odvažanje, odlaganje in predelavo odpadkov. Poleg tega pa podjetje Kostak opravlja tudi pogrebne storitve, vzdržuje pokopališče in upravlja tržnico. Kot je povedal Resnik, je pridobitev gospodarskih javnih služb Občine krško v dolgoročno izvajanje eden izmed pomembnejših ciljev v bližnji prihodnosti podjetja.
Na področju komunalne infrastrukture si stalno prizadevajo, da bi vsem prebivalcem občine-trenutno je oskrba 75 odstotna - zagotovili čim kakovostnejšo vodo, uredili ustrezno kanalizacijo in poskrbeli za čiščenje odpadnih voda. V ta namen so zgradili čistilno napravo v Kostanjevici, nedavno pa so zaključili tudi temeljna dela - to je priprava kanala - za izgradnjo centralne čistilne naprave ob podjetju Vipap Videm Krško. »Prijavili smo se tudi na razpis za izvajalca preostalih gradbenih del na tej čistilni napravi in se uvrstili v ožji izbor. Končna odločitev pa bo znana že konec tega meseca,« je pojasnil Resnik.
Skrb za okolje je v podjetju Kostak prednostna naloga, zato bodo v občini postopoma začeli z ločenim zbiranjem odpadkov. V ta namen so od ministra za okolje in prostor pridobili del nepovratnih sredstev za nakup ustreznih posod in vozil. Najprej bodo na različnih lokacijah postavili ekološke otoke ter v sodelovanju z občino poskrbeli za dobro informiranje in ozaveščanje prebivalcev. V načrtih pa je tudi izgradnja zbirnega centra, v katerem bi določene odpadne surovine tudi sortirali in jih s pomočjo tujega partnerja prodajali na trgu sekundarnih surovin. Zaenkrat pa ni jasno, kje bo pravzaprav nova deponija, saj odgovorni še vedno izbirajo med lokacijama v Mestni občini Novo mesto in Občini Brežice.
Podjetje Kostak ima skupno 250 zaposlenih, že več let uspešno sodeluje z Nuklearno elektrarno Krško, za katero izvajajo vsa čistilna in vzdrževalna dela na objektih. »Poslovna naveza z NEK je za nas izjemnega pomena, saj je v tem segmentu naših dejavnosti zaposleno kar 110 ljudi. Zato želimo z NEK uresničiti dolgoročni partnerski odnos,« je poudaril Resnik.
V gradbeništvu se podjetje Kostak ukvarja predvsem z nizkimi gradnjami, kar vključuje izgradnjo in vzdrževanje komunalne infrastrukture; izgradnjo, modernizacijo in rekonstrukcijo regionalnih in lokalnih cest ter njihovo vzdrževanje; izvedbo vseh vrst zemeljskih del in saniranje plazov. Večino del opravijo na območju Posavja in okoliških občinah. V podjetju Kostak menijo, da bo v prihodnje za uspešno poslovanje v gradbeništvu nujno boljše sodelovanje med posameznimi podjetji v občini in tudi širši regiji. »Posavski gradbinci bi se morali združiti k velikim projektom, kot so na primer hidroelektrarne na Savi in avtocesta, pristopiti s skupnimi močmi, saj bi se tako kosali z našimi največjimi gradbenimi podjetji,« je prepričan Resnik. Vizija podjetja Kostak pa je ustvariti kakovostno in stabilno komunalno podjetje, katerega dejavnosti se bodo med seboj dopolnjevale in s tem dosegle konkurenčno prednost na trgu.
Promocijski članek v celoti

 Glasnik Kostaka, junij 2002 (št. 7)
PODPIS EKO LISTINE V OŠ XIV. DIVIZIJE SENOVO
Družba Kostak d.d. je bila dne 23. maja 2002 častno povabljena na slovesen podpis Eko listine Osnovne šole XIV. divizije Senovo, kateri zanje predstavlja še zadnji korak pred vstopom v družino Eko šol in podelitvijo Eko zastave.
Projekt »Eko šola način življenja« je mednarodni program, ki načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Osnovni namen projekta ni le ozaveščanje mladih, ampak poskuša vnašati v pouk poleg znanja o okolju predvsem vzgojo o okolju in za okolje. Prinaša v vsako šolo sveženj novih zamisli in pobud, kako še bolj obogatiti pouk in obšolske dejavnosti. S tem postaja pomembno in potrebno sodelovanje med različnimi šolami, različnimi kulturami in navadami, ki jih je prinesel čas in razvoj ob dejstvu, da skrb za okolje in varovanje narave ne pozna meja. Sodelujejo učenci, učitelji, vodstvo šole, svet šole in svet staršev skupaj s predstavniki lokalnih oblasti.
Trenutno je vključenih v projekt v Sloveniji 85 šol, v Evropi okoli 5000.
V večini šol mladi pod vodstvom prizadevnih koordinatorjev, kot je to na Osnovni šoli Senovo Verica Kunšek, sicer vodja eko programskega sveta, raziskujejo, proučujejo in skrbijo za urejeno in čisto okolje v šoli in okrog nje. Z različnimi dejavnostmi vplivajo na starše in ostale predstavnike krajevnih skupnosti, občin in širše okolje. Še posebej uspešne so šole, ki znajo svoje dejavnosti in zaključke projektov posredovati širši javnosti.
Podpisa Eko listine se je udeležil direktor družbe Božidar Resnik in pomočnik direktorja na komunalnih dejavnostih Jože Leskovar. Z javnim podpisom Eko listine so se vsi povabljeni partnerji obvezali sodelovanju pri oblikovanju in graditvi Ekošole kot načina življenja. To je izjava eko programskega sveta šole s partnerji v projektu, lokalno skupnostjo in nacionalno koordinacijo. Učenci in učitelji so skrbno organizirali program, ki je odražal ustvarjalnost, nove ideje, skrb in spoštovanje do okolja. Po podpisu listine so se lotili okoljski vzgoji oziroma naravoslovnim dejavnostim. Da bi učencem pomagali enostavno in dostopno razumeti postopke povezane z odpadki, smo v učilnici predstavili projekt ekoloških otokov, razložili kaj so odpadki, kako nastajajo, na kaj vplivajo, kako so povezani z naravo, kako lahko ustvarimo manj odpadkov in kako jih varno odstranimo. V družbi smo pripravili tudi publikacijo »Okolju prijazno zbiranje odpadkov« ter papirnato zloženko komunalnih posod, katere so otroci z navdušenjem sprejeli. Naša vloga je otroke s takšnimi in podobnimi si aktivnostmi vzpodbujati zainteresiranost otrok do varstva okolja. Ta vloga je, se zavedamo, zelo dragocena in odgovorna.

 Glasnik Kostaka, junij 2002 (št. 7)
KOMUNALIADA 2002
V športnem parku Tabor v Mariboru se je 22. junija 2002 odvijalo 18. srečanje delavcev komunalnih podjetij ali na kratko Komunaliada 2002. Delovno športno tekmovanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije ima namen v dvigu kakovosti dela, razvijanju delovno ustvarjalnih sposobnosti in aktivnosti na komunalni dejavnosti, izmenjavi izkušenj med delavci in utrditvi delovnih navad, prijateljstva in medsebojnih odnosov. Udeleženih je bilo 70 podjetij. Na otvoritvi sta nas pozdravila predsednik glavnega organizacijskega odbora  in predsednik ZSSS.
Nastopil je čas za igre. Udeleženci smo se pomerili v štirih delovnih in desetih športnih disciplinah. Delovna tekmovanja obsegajo najpogostejše dejavnosti v panogi in sicer vodovod, kanalizacija, odvoz odpadkov in aranžiranje cvetja. V športne discipline pa so organizatorji vključili tenis (ločeno moški, ženske), mali nogomet, vlečenje vrvi, ulična košarka, kegljanje (ločeno moški, ženske), pikado (ločeno moški, ženske), namizni tenis, odbojka mix, šah, streljanje (ločeno moški, ženske).
Športni duh se je razgrnil nad Mariborom, kakor tudi visoka temperatura zraka, ki se je povzpela do 34 stopinj. Temperaturo je proti koncu iger uspela še povečati popularna pevka Natalija Verboten, ki je nastopila na razstavnem prostoru, kjer so svoje proizvode razstavili številni sponzorji in poslovni partnerji. Komaj so udeleženci dočakali težko pričakovano kosilo, ali pa ga nekateri sploh nismo.
Organizatorji so se dolgo pripravljali na razglasitev rezultatov. Komaj se je razglasitev začela, je bila le ta prekinjena, ker je prišlo do nepravilnih izračunov rezultatov. Pokali in priznanja so bili porazdeljeni le nekaterim najboljšim udeležencem oziroma zmagovalcem.
Lakoto smo potešili na okusni večerji v Brestanici na Ribniku in kljub utrujenosti skupaj še zaplesali ob glasbi. Mislim, da se boste strinjali, da smo si priznanja zaslužili vsi udeleženci, če ne zaradi truda, ki smo ga vložili na tekmovanjih, pa vsaj zaradi hude vročine.
Uprava družbe Kostak d.d. se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste se udeležili Komunaliade 2002 v Mariboru, nas bodrili ali pa nam kakorkoli drugače pomagali.
+ fotografije

 Dolenjski list, 31. julij 2002 (št. ?)
SODELOVANJE Z OSNOVNIMI ŠOLAMI
Ekološki otoki
V letu 2002 smo smo si v podjetju Kostak d.d. zastavili razvojni program ravnanja z odpadki v občini Krško. Pričeli bomo s postopnim uvajanjem ločenega zbiranja odpadkov. Prvi koraki so se izvedli že v letu 2001, do leta 2003 pa bo celotna občina Krško vključena v sitem ločenega zbiranja odpadkov.
Glavni cilji ločenega zbiranja odpadkov v občinah so:
•zbiranje ostalih odpadkov in vključitev vseh gospodinjstev v občini Krško;
•zbiranje bioloških odpadkov v urbanih naseljih;
•zbiranje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na zbirnih mestih  v naseljih;
•zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev;
•zbiranje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na ekoloških otokih v industriji, obrti in ustanovah;
•izgradnja Zbirnega centra z reciklažnim dvoriščem in kompostarno;
•odvoz minimalnih količin odpadkov na odlagališče Spodnji Stari grad;
•ureditev deponij v skladu z zakonodajo;
•regijsko sodelovanje z določitvijo najprimernejše regije.
V gospodinjstvih se bodo ločeno zbirali naslednji odpadki:
•biološki odpadki;
•ostali odpadki;
•ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov;
•kosovni odpadki;
•nevarni odpadki iz gospodinjstev.
Ti ukrepi omogočajo bistveno zmanjšanje deponiranih količin. Ker je za to potrebno dobro informiranje občanov in delo z javnostjo, bo možna le postopna uvedba sistema ločenega zbiranja odpadkov z velikimi aktivnostmi na področju obveščanja uporabnikov novega sistema. Ločeno zbiranje odpadkov je možno izvesti le z ustrezno predpripravo in s postopnim uvajanjem.
Sodelovanje s šolami
K vsaki osnovni šoli se postavijo ekološki otoki oziroma posode za odpadke, v katere
 bodo otroci ločeno odlagali biološki odpadki, papir, steklo, plastenke,…
Naš smoter je pomagati in sodelovati pri organizaciji ekoloških krožkov, katerih se bodo učenci pod mentorstvom učiteljev udeleževali in znanje posredovali staršem.
Pri teh urah učenci spoznavajo, kako odpadki nastajajo, kako se jim izogniti, kako jih predelovati, obdelovati, ponovno uporabiti. Skupaj z učiteljem likovnega pouka ali kemije poskusijo izdelati reciklirani papir, ki ga kasneje lahko sami koristno uporabijo. Pripravljajo kompost iz bioloških odpadkov, ki se zberejo v razredih, iz bioloških odpadkov, ki nastanejo v šolski kuhinji, iz pokošenih ostankov trave iz okolice šole, odpadkov iz šolskega vrta, ostankov vej, grmičevja, cvetličnih gred,… Učitelji spodbujajo učence, da pripravijo kompost tudi doma, skupaj s starši.
V vseh razredih na šoli se organizirajo ekološke ure, kjer učenci pišejo, rišejo in se pogovarjajo o obravnavani problematiki. Omogočijo se tudi krajše ekskurzije na odlagališče.
Papir
V lanskem in letošnjem letu smo osnovnim šolam pomagali in jih vzpodbujali pri zbiranju odpadnega papirja. Ob zbranem papirju smo brezplačno nudili prevoz le tega. V zadnji takšni akciji osnovnih šol so učenci iz osnovne šole Senovo uspeli zbrati celo 4,2 tone papirja. Zelo pohvalno.
Naravna mineralna voda
V osnovnih šolah Senovo, Koprivnica in Brestanica je podjetje Kostak d.d. pomagalo pri dobavi visoko kvalitetne naravno mineralne vode v galonah po 18,9 litra za točenje vode iz hladilnih avtomatov in uporabo omenjenih avtomatov na tak način, da prispeva polovico vrednosti dobavljene vode. Kot upravljalcu vodovodnega sistema je težko zagotavljati neklorirano pitno vodo, ki bi bila STALNO ustrezna brez prekuhavanja. Na omenjenih področjih je npr. neurje že lahko vzrok za neoporečnost vode. Iz tega razloga smo osnovnim šolam predlagali dobavo visoko kvalitetne naravno mineralne vode v galonah.
V okviru projekta, ki ga vodi sekcija za izobraževanje mladih o zdravem načinu življenja pri Slovenskem zdravniškem društvu in namen katere je ponuditi otrokom zdravo naravno pijačo – vodo, namesto osvežilnih pijač in vodovodne vode, dobavitelj zagotavlja posebne pogoje oskrbe zavodov z visoko kvalitetno naravno mineralno vodo.
Dobavitelj zagotavlja najvišjo možno kakovost izdelka ter izjavlja, da je imenovana voda neoporečen in povsem naraven izdelek, ki se polni brez kakršnegakoli tretiranja oziroma poseganja v vodo, ki je že na izviru neoporečna ter nima nikakršnih sledi onesnaženja in izvira iz popolnoma zaščitenega območja.
Navedena rešitev je začasne narave in upamo da bodo osnovnošolci kmalu lahko uživali kvalitetno pitno vodo iz pip, ki bo celo boljša kot so ustekleničene in tisočkrat dražje.
M. L. (Martin Luzar)

 Dolenjski list, 8. avgust 2002 (št. )
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
Potem ko je tukajšnje komunalno podjetje Kostak naredilo v letu 2001 prve korake za ločeno zbiranje odpadkov, naj bi celotno občino Krško vključili v sistem ločenega zbiranja odpadkov do leta 2003. Omenjeni načrt vključuje med drugim zbiranje bioloških odpadkov v mestnih naseljih, zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, zbiranje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na ekoloških otokih v industriji, obrti in ustanovah in gradnjo zbirnega središča z reciklažnim dvoriščem in kompostarno. Z ločenim zbiranjem naj bi dosegli tudi to, da bi na odlagališče Spodnji Stari grad odpeljali čim manjše količine odpadkov.

Dolenjski list, 8. avgust 2002 (št. )
ŠOLARJI S SENOVEGA VEČ KOT ŠTIRI TONE PAPIRJA
Tukajšnje podjetje Kostak je v zadnjem obdobju sodelovalo z osnovnimi šolami pri zbiranju starega papirja. V eni zadnjih večjih tovrstnih akcij so po Kostakovih poročilih posebej uspešno delali učenci iz osnovne šole Senovo. Zbrali so več kot 4 tone starega papirja.

 V DOBRAVI DELAJO DVE ZAMENJAVI
Vodooskrbo na območju Senovega in Brestanice še spremljajo stare težave – Kmalu lahko spet voda iz rudnika – Kostakov črpalni preizkus na Dovškem
Senovo – Pitna voda je eden večjih problemov senovško-brestaniškega območja. Težavo rešujejo že daljši čas, pri čemer so v igri trije izviri. Ob tem, da se odločajo, katera voda bo tekla v tukajšnji javni vodovod, bodo morali tudi prenoviti omrežje.
V letu 1998 je zaradi občasno onesnaženega vodnega vira Dobrava dozorela odločitev za nadomestni vir. Možnosti sta bili nova vrtina Dovško in vodni vir v rudniku v zapiranju. Ker je rudnik vodo že izčrpaval na površje in je analiza pokazala, da je voda neoporečna in primerna kot pitna voda, se je Kostak skupno z Občino Krško odločil za uporabo rudniškega vodnega vira. Za navezavo na obstoječe omrežje so morali zgraditi povezovalni cevovod od rudnika do Senovega.
Zaradi kakovosti vodnega vira, ki so jo dokazovala poročila o preizkusu pitne vode, ob gradnji cevovoda niso zgradili klorinatorja za morebitno razkuževanje vode. To so obžalovali večkrat med obratovanjem rudniškega vodnega zajetja, še zlasti najbrž tedaj, ko so zaradi oporečnosti rudniške vode morali ta vodni vir izključiti. Takrat so tukajšnji vodovod znova priključili na staro zajetje Dobrava, ki daje ob nalivih kalno vodo, vendar pa ima klorirno napravo. Rudniška voda je bila med poskusnim obratovanjem črpališča sicer večinoma dobra, nekaj posameznih vzorcev pa je bilo oporečnih.
"Z vodo na območju Senovega trenutno ni nič hudega," pravi direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto dr. Dušan Harlander. "Toda problem z vodo tam ostaja. Vode so tam kraškega značaja in zato nanje vplivajo padavine. Sicer velja, da je voda užitna, ko je ob predpisanem kloriranju na videz brez okusa in vonja. Omenjeni problem vodooskrbe rešuje Kostak. Ta računa na vodo iz Rudnika in na vodo iz novega zajetja, ki ga bodo do jeseni preizkusili."
Rudniški izvir bo imel kmalu klorirno napravo in ga bodo lahko znova vključili v omrežje, kot je povedal Jože Leskovar, pomočnik direktorja za komunalne dejavnosti v krškem podjetju Kostak. Poleg tega bo Kostak izvedel črpalni preizkus nove vrtine na Dovškem.
Do končne rešitve vodooskrbnih težav v senovško-brestaniški dolini tako preostaja Kostaku, občini in tudi občanom še nekaj dela, če sklepamo iz Leskovarjevih besed. Med drugim bodo morali še odkupiti zemljišče, kjer je dovška vrtina, če bo to zajetje dobro. V zvezi z rudniškim zajetjem bodo morali še sprejeti predpis za večjo varnost pred onesnaženjem, ker rudnik zdaj še ni z odlokom zaščiten kot vodovarstveno območje.
Glede količin vode iz novih izvirov na tem območju so zadovoljni. "Z novimi zajetji bomo dobili šestkrat več vode, kot je to območje potrebuje zdaj," poudarja Jože Leskovar iz Kostaka.
M. L. (Martin Luzar)
V vodovodnem omrežju na Senovem bo Kostak tudi zamenjal preostale salonitne cevi, kot pravi Jože Leskovar.

 SKUPŠČINA DELNIČARJEV
Deveta redna seja skupščina delničarjev družbe Kostak je potekala 19. avgusta 2002. Na njej so med drugim sprejeli sklep, da se izplača za dobrih 26 milijonov tolarjev dividend oziroma 445 si na delnico. Niso bili sprejeti predlogi predstavnikov GIP-o Posavje, ki so med drugim predlagali izglasovanje nezaupnice upravi in nadzornemu svetu. Sprejeli so tudi informacijo o pridobitvi 4623 lastnih delnic v letu 2001 in 2002, katere je uprava ponudila v odkup zaposlenim v Kostaku in upravi dovolili, da lahko v soglasju z nadzornim svetom nakupi lastne delnice, vendar največ do 10% osnovnega kapitala. Lastne delnice bi lahko uprava ponudila v odkup strateškemu partnerju.

 Dolenjski list, 5. september 2002 (št. )
VODA ZA DOLGO RAKO Z OKOLICO
Prevzem vodovoda in javne razsvetljave - Investicija, skupno vredna 19,5 milijona tolarjev - Prej voda iz vaškega vodovoda
Dolga Raka - Pitna voda, ki preteče iz pipe, danes ne bi smela biti več prestiž, do katerega imajo pravico le v mestih in nižinskih predelih vasi. V krški občini je voda še vedno neoporečna v vodovodnem sistemu Senovo - Brestanica, medtem ko okoli 300 krajanov Dolge Rake, Podlipe, Pristave pod Rako, Golega Vrha in Mikot teh težav od petka nima več.
Predsednik sveta KS Raka Alojz Kerin je pojasnil, da so do nedavnega vaščani uporabljali vaški vodovod, vendar voda v njem ni bila primerna za pitje. Morali so jo kupovati ali prekuhavati. Sredi lanskega leta so začeli z deli za gradnjo novega vodovoda. Vod so potegnili iz centralnega vodnega sistema Raka. 17-milijonsko investicijo so v največji meri pokrili iz občinskega denarja, del je prispevala KS, uporabniki pa so si plačali priključke. V kratkem pričakujejo še prevzem treh kilometrov novega vodovoda za vasi Sela pri Raki, Zaloke in Straža pri Raki, ki ga tamkajšnji prebivalci že uporabljajo. V petek so poleg vodovoda predali namenu tudi 4 kilometre dolgo javno razsvetljavo, ki »ni modna muha, temveč namenjene zagotavljanju večje varnosti šolarjev, ki se pozimi po temi odpravljajo od svojih domov proti avtobusnemu postajališču«, kot je povedal Kerin. Za 2,5 milijonsko naložbo so se krajani zelo prizadevali in so bili pripravljeni KS finačno pomagati pri realizaciji svoje želje.
»Ker smo imeli veliko težav z vodovodom, smo vsa ta leta vlagali predvsem v posodabljanje in popravila, ki se nikjer niso nič videla. Zdaj se bomo lahko začeli ubadati z vidnejšim delom,« je povedal Kerin. V KS Raka se sicer še vedno trudijo zbrati potrebno dokumentacijo za urejanje šolskega postajališča, projekt za porušitev in izgradnjo nekdanje občinske stavbe pa je že izdelan. Trenutno poteka asfaltiranje ceste v Jelinskem vrhu, potem pa jim ostane še 10 km makadamskih cest.
+ slika
M.R. (Mojca Rapuš)

 Sava glas, 5. september 2002 (št. )
PREDNOST VODOOSKRBI
Dolga Raka - Krajevna skupnost Raka šteje približno 1870 prebivalcev. Bolj kot obnova cest je bilo zadnje desetletje pereče vprašanje oskrbe s kakovostno pitno vodo, zato so imeli investicije v vodovod prednost. Pred dnevi so svečani odprli nov vodovod Dolga raka, ki oskrbuje okrog 300 vaščanov.
Kot je povedal predsednik Krajevne skupnosti raka Alojz Kerin, je vodovod v dolžini 4 km in vrednosti 17 milijonov SIT, ki oskrbuje Dolgo Rako, Mikote, Podlipo, Pristavo in Goli Vrh, nadaljevanje glavnega vodovoda Raka, ki so ga etapno gradili več let. Sredstva je zagotovila občina Krško, nekaj je dodala tudi krajevna skupnost. Dela je izvajalo podjetje ITG Raka pod nadzorom Kostaka Krško, ki je vodovod prevzel v upravljanje. Župan Franci Bogovič je povedal, da imajo v zadnjem obdobju s Kostakom dobre izkušnje, saj se je izkazalo, da na območja, kjer njihova služba skrbi za vodovod, tudi v sušnih obdobjih gasilcem več ni treba dovažati vode. K takšnemu stanju je v veliki meri pripomoglo zajetno investiranje občine v vodooskrbo v minulem desetletju.
V krajevni skupnosti Raka imajo v načrtu na glavni vodovod, ki ima dovolj kapacitet, postopoma priključiti vse preostale vasi. Na prevzem čaka tudi zgrajeni vodovod Sela pri Raki-Straža-Zaloke v dolžini 3 km. Druga pridobitev, ki so jo proslavili na Dolgi Raki, je javna razsvetljava ob državni cesti v dolžini 1,3 km. Investicijo 2,5 milijona SIT je pokrila krajevna skupnost in kot pravi predsednik Kerin, je to naložba v varnost otrok, ki pešačijo v šolo. Cestna povezava Rake z Vinjim in Jelenjim vrhom pa te dni dobiva asfaltno prevleko. V krajevni skupnosti ostaja še nekaj zaselkov z makadamom, po približno oceni je takšnih »poti« 10 km.
B.D. (Branka Dernovšek)
+ slika

Radio Brežice, 23. september 2002
ZDRUŽENA POSAVSKA PODJETJA ZA GRADNJO ELEKTRARN
Danes dopoldne so na sevniškem gradu posavska podjetja, ki nameravajo pridobiti posel pri gradnji savskih elektrarn podpisala pismo o nameri. Podrobnosti o prispevku Branke Drnovšek.
Idejo, da bi se v pripravah na gradnjo savske verige posavski gradbinci združili v interesno skupnost, je že več let promoviral Peter Žigante iz Savaprojekta, a žal ni bilo pravega sozvočja med podjetniki. Sedaj, ko gre zares in je objavljen razpis za odprtje gradbene jame za boštanjsko elektrarno, so se Gipo s Togrelom in Posavjem, IGM Sava, Kop Brežice, krški Kostak, Numip, Savaprojekt in Vodno gospodarsko podjetje Novo mesto združili v konzorcij. Povezovalno in pomirjevalno vlogo pa je odigral direktor Območne gospodarske zbornice Marjan Šunta. Operativna skupina konzorcija pripravlja popis del, ki so ga sposobni, kot združenje opraviti od pričetka do konca gradnje. Investitor bo za vsako elektrarno namreč delo razporedil v pet razpisov. Trije so gradbeni, dva sta za strojno opremo z montažo. Podjetja v konzorciju bodo sodelovala na vseh razpisih. Na prvega, za katerega je že kar nekaj interesentov dvignilo razpisno dokumentacijo, bodo prijavo oddali v roku 10 dni. Priprava gradbene jame v Boštanju je ocenjena na 900 milijonov tolarjev, rok za dokončanje pa 120 dni. Ker Posavci vedo, da je za njihove trenutne kapacitete rok prekratek, iščejo pravega interesnega partnerja, kar pa ne pomeni, da pristanejo na pozicijo nekih obrobnih podizvajalcev. Današnji podpis pisma o nameri so toplo pozdravili vsi trije župani, ki se nadejajo, da bo gradnja elektrarn dvignila splošno socialno raven v regiji.
Branka Dernovšek

Delo, ? 2002 (št.?)
NA POGREB JE BILA VABLJENA ENA STRANKA
Sevnica – Ko se ladja potaplja, podgane bežijo in šele takrat se vidi, kakšno škodo so naredile na njenem trupu. V neslaven propad celotne gradbene operative v Posavju, ko so v stečaju oziroma tik pred njim tri podjetja, z več kot dvema milijardama tolarjev izgube, je bil kot kaže posredno vpleten sam vrh stranke LDS. V igri spletk in domnevnih prevar, je odigralo svojo vlogo tudi zasebno (družinsko) podjetje Bojana Petana direktorja DZS in po novem tudi predsednika nadzornega sveta zdravstvene zavarovalnice Vzajemna.
Po podatkih klirinško depotne družbe sta bili konec leta 2000 med največjimi lastniki Splošnega gradbenega podjetja Sevnica (SGP) slovenska odškodninska in pomurska investicijska družba. Že v januarju naslednjega leta pa se med delničarji družbe pojavlja podjetje PetPet, ki je v lasti Petanove žene Ade de Costa in Marije Petan. Po naših informacijah je PetPet na koncu razpolagal z 52 odstotki delnic družbe, ki naj bi jih Bojan Petan osebno kot prevzemni paket po ceni 50 milijonov tolarjev, ponujal večjim slovenskim gradbenim podjetjem. Nobeno od njih za sevniško družbo ni pokazalo resnega zanimanja.
Sredi januarja pa je PetPet svoj delež v omenjenem podjetju, nenadoma prodal družbi Osa, ki je bila takrat sicer nezakoniti lastnik Togrela - drugega posavskega gradbenega podjetja. V prodajo Togrela se je v določenem trenutku poskušalo vmešati celo vodstvo LDS, ampak to je že predmet neke druge zgodbe.
Petan je skratka za delnice sevniške družbe iztržil kar 174 milijonov tolarjev. Družbeniki Ose so pregledali poslovne knjige sevniškega podjetja in ugotovili, da gre za izjemno varno naložbo v cvetočo družbo. Na skupščini Ose naj bi skratka Silvana Mozer(LDS) in Jože Piltaver (ki se vrti v podobnih krogih), v to prepiričala vse ostale družbenike, pravi eden od njih Stane Budič, zdaj tudi direktor SGP-ja.
Kakor trdi je bila bilanca uspeha sevniškega podjetja prirejena, torej lažna. SGP naj bi namreč po uradnih podatkih poslovno leto 2000 zaključil z devetimi milijoni tolarjev izgube, naslednje leto, v katerem je prišlo do prodaje večinskega deleža, s tremi milijoni plusa, leto 2002 pa kar z 800 milijoni tolarjev izgube. «To je ob letnem prometu 1,2 milijarde tolarjev, nemogoče, zato si z vso odgovornostjo upam trditi, da je podjetje skupaj že v letih 2000 in 2001 ustvarilo vsaj pol milijarde tolarjev izgube.« Poleg tega pa naj bi Petan v času sklenitve posla, pred družbeniki Ose mahal še s fiktivno ponudbo nekega slovenskega gradbenega podjetja, ki naj bi za večinski delež sevniške družbe ponujalo nekaj več kot 200 milijonov tolarjev.
«Zdravila proti lastni neumnosti ni - šele kasneje smo namreč izvedeli, kakšna je bila realna vrednost tega posla. Večinskega deleža nekemu razumnemu kupcu, Petan ne bi mogel prodati niti za trideset milijonov tolarjev,« pravi Budič. Najhuje pri vsem tem pa je, meni sogovornik, da se je po nakupu večinskega deleža ali prav zaradi okoliščin v katerih je ta potekal, prikrivanje realnega stanja v podjetju, nadaljevalo. «Prvi dan, ko sem prišel kot direktor v podjetje sem odkril, da nimamo denarja niti za avtobusno karto. Prva naloga, ki mi jo je decembra 2002 dal nadzorni svet pa je bil predlog za prisilno poravnavo SGP-ja.« Če bi torej takoj ob prevzemu podjetja začeli z njegovo sanacijo, ne glede na to, da smo zanj plačali šestkrat več kot je bilo vredno, bi ga verjetno še lahko postavili na noge, pravi Budič.
Po mnenju strokovnjakov za gospodarsko pravo, je neumnost lahko eno od stanj zmote. To dokazuje tudi primer Sib banke. Predpostavka za pravno dejanje je namreč, da obstaja prava volja na obeh straneh, ki sklepata določen posel. Če ena stran kakor koli vpliva na voljo druge, pa to že lahko smatrano kot element prevare. V konkretnem primeru bi lahko na zmoto kupca vplivalo prirejeno stanje poslovnih knjig in tudi omenjena fiktivna ponudba, kar pomeni kršitev obligacijskega pogodbenega prava. Hkrati pa je to lahko tudi podlaga za sum storitve goljufije v okvirih kazenske zakonodaje, pravijo strokovnjaki, ki ne želijo biti imenovani.
Možna pa je še ena razlaga, in sicer da sta družbenika Ose, Silvana Mozer in Jože Piltaver, ki naj bi pregledala poslovne knjige sevniškega podjetja, v navezi s Petanom ali povsem mimo njega, prepričala ostale družbenike v nakup večinskega deleža, ker pač nista znala natančno oceniti njegove vrednosti. Takšna zmota – kot primer neumnosti - pa ne omogoča izpodbijanja posla ali drugih postopkov na tej podlagi. «Zaenkrat smatramo, da je za nastalo stanje res kriva neumnost ali nesposobnost določenih ljudi, kaj drugega si zaenkrat tudi ne upamo trditi, določena ozadja v tem primeru pa bomo skušali osvetliti tudi še s kakšne druge plati,« k temu dodaja Budič.
Matej Košir   

Studio D, 17. oktober 2002
KOSTAK PRIČEL Z LOČENIM ZBIRANJEM ODPADKOV
Na današnji novinarski konferenci krške družbe Kostak so predstavili ločeno zbiranje odpadkov in tako imenovane eko otoke v občini Krško. Projekt podjetje Kostak pripravlja že dalj časa, ločeno zbiranje odpadkov so že omogočili osnovnim šolam v občini, kmalu pa bodo tudi po vseh ostalih naseljih postavili odvzemna mesta, ki jim pravijo tudi zbiralnice ali eko otoki. Postavljenih bo 5 zabojnikov, posebej za papir, steklo, plastenke in pločevinke, za biološke odpadke ter za ostale odpadke. Še letos bodo uredili 70 takšnih eko otokov, prihodnje leto še 48. Na vsakega bo vezano približno 250 prebivalcev. Prihodnje bo cena odvozov odpadkov odvisna tudi od tega, v kolikšni meri bodo gospodinjstva upoštevala pravila takšnega ločenega zbiranja. Kako torej zagotoviti, da se bodo odpadniki dejansko ločevali že v vsakem gospodinjstvu posebej? Pomočnik direktorja Kostaka za komunalne dejavnosti Jože Leskovar.
Jože Leskovar: »Pri uvedbi sistema ločenega zbiranja odpadkov je pomemben tudi nadzor nad izvajanjem same storitve, predvsem nadzor pri posameznih občanih, kako se bodo držali novega pravila in pa novega sistema ravnanja z odpadki. Manjši problem je pri nadzoru individualnih gospodinjstev, kjer se bo ugotovilo, kaj ima vloženo v posodi in v kolikor se bodo ostanki odpadkov ne bodo ločevali v skladu z dogovorom oziroma v skladu z projektom, se bo potem to gospodinjstvo tudi obvestilo, da se prihodnje drži vseh pravil za dobro ločevanje odpadkov in da se ločene frakcije odpadkov nesejo v ekološke otoke, zbirna mesta, ki bodo postavljena na posameznih področjih v občini. V koliko se bo to, ta zadeva pojavila, nedisciplina, bo posamezno gospodinjstvo tudi sankcionirano z določeno kaznijo, ki pa se bo uvedla po sprejetju novega odloka o ravnanju z odpadki, ki mora tudi te zadeve upoštevati. Večji problem bo pri nadzoru ekoloških otokov in pa pri nadzoru ločenega zbiranja odpadkov pri blokovskih naseljih,  kjer je skupinska posoda. Nekako bomo poskušali s samodisciplino, s tem, da poskušamo stanovalce dobro osvestiti, se pravi, da bi se držali sistema. V kolikor pa to ne bo možno, bo pa se poskušalo z upravljavcem dogovoriti o istem sistemu. Se pravi, v kolikor ne bo posoda z ostalimi odpadki ustrezna vsebina, se bo potem spet dotičnega upravljavca seznanilo, oziroma obvestilo, da se odpadki ne zbirajo v skladu z dogovorom in bo potem moral upravljavec s posameznimi stanovalci, oziroma vsemi stanovalci se dogovoriti o načinu, kako priti do kvalitetno ločenih zbranih odpadkov.«

TV Slovenija, Vaš kraj, 17. oktober 2002
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV V KRŠKI OBČINI
Napoved: Zakonodaja prisiljuje komunalna podjetja, da začno z ločenim zbiranjem odpadkov, saj je teh vse preveč in jih ni več kam odlagat. V krški občini so prvi v Posavju, ki ta projekt že izvajajo, prihodnje leto pa naj bi enak sistem uvedli tudi v sosednji sevniški in brežiški občini.
Projekt ločenega zbiranja odpadkov so v komunalnem stavbnem podjetju Kostak začeli izvajati že pred časom, z obveščanjem in osveščanjem prebivalcev, zdaj pa so začeli postavljati še tim. ekološke otoke.
Jože Leskovar -  pomočnik direktorja za komunalne dejavnosti Kostak Krško: »Za uvedbo….do 1100 litrov.«
Poleg tega bodo nabavili še 1500 posod za biološke odpadke. Z ločenim zbiranjem bodo sedanje količine odpadkov prepolovili. Seveda pa ta projekt ne bo poceni. Delno jim je pri tem pomagala tudi država.
Božidar Resnik - direktor Kostak Krško d.d.: »Za projekt ….Starem Gradu.«
Jože Leskovar - pomočnik direktorja za komunalne dejavnosti Kostak Krško: »Vključeval bo….končnim odjemalcem.«
V krški občini bodo poleg centralnega uredili še dva zbirna centra. Kam bodo neuporabne odpadke odlagali pa v tem trenutku še ne vedo, saj še ni znana lokacija regijskega odlagališča. Najverjetneje bo ta kar na odlagališču v Leskovcu pri Novem mestu, saj krajani Kapel nasprotujejo, da bi bilo to pri njih.
Goran Rovan

Radio Brežice, 17. oktober 2002
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV

V Sevnici so že leta 93 poskusno začeli z ločenim zbiranjem gospodinjskih odpadkov, a žal se projekt ni prijel. Podjetje Kostak ga sedaj uvaja v občini Krško, v prihodnjem letu pa naj bi temu sledili še Sevnica in Brežice. Prispevek Branke Dernovšek.
Slovenska zakonodaja o varovanju okolja je v 85% prilagojena evropski, kjer je ločeno zbiranje in predelava gospodinjskih odpadkov že desetletja nekaj samoumevnega. Posavci letno odložimo 20 tisoč ton odpadkov, od tega jih Krško in Sevnica odložita na deponijo Spodnji Stari grad 10.500 ton. Blizu 40% predstavljajo bioodpadki. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor krškega Kostaka Božo Resnik, je ločeno zbiranje odpadkov regijski projekt, vendar gre prva v realizacijo občina Krško. Določenih je 117 zbirnih mest, tako imenovanih ekoloških otokov s posodami za različne vrste odpadkov, kot so papir, steklo, pločevinke. Letos bo opremljenih 70 teh točk, preostalo v prihodnjem letu. Konec decembra ali v januarju bodo namestili še posode za biološke odpadke in vsa gospodinjstva bodo dobila takšno posodo še za hišno sortiranje. Na Kostaku računajo, da se bodo ljudje najkasneje v treh letih navadili odgovornega ravnanja z odpadki, primerljivega z eko zavestno prebivalcev evropskih dežel. Zbirni center za odpadke bo na obstoječi deponiji v Starem gradu, kjer bo vhodno tehtanje odpadkov in sortiranje za kompostarno in nadaljnjo predelavo. Tudi ekološki kot finančni cilj, je da za končno odlagališče, ki bo za Posavje in Dolenjsko pri Novem mestu, ostane čim manj odpadkov. Ekološka taksa na urejenem odlagališču bo znašala do 18 tisoč tolarjev po toni odpadkov, medtem, ko stane predelava od 4 do 7 tisoč tolarjev po toni. Torej je za gospodinjstva ceneje, če se čim več odpadkov predela. Ločeno zbiranje odpadkov in njihova predelava ne bo podražila komunalnih storitev, je zagotovil direktor Kostaka, čeprav je projekt finančno zajetni zalogaj za podjetje. letos zanj namenjajo 150 milijonov tolarjev, 15 milijonov so dobili iz okolskega ministrstva, 60 milijonov tolarjev zbrane ekološke takse za odpadke iz sevniške in krške občine bodo vložili v urejanje zbirnega centra. Sedanja deponija v Spodnjem Starem gradu naj bi se leta 2004 zaprla in vrnila naravi z nanosom rodovitne zemlje ter zasaditvijo dreves.
Branka Dernovšek

Radio Brežice, 18. oktober 2002
OŠ SENOVO EDINA EKO ŠOLA V POSAVJU
Odnos do okolja je privzgojena kategorija in proces poučevanja. Da dobimo osveščene državljane, se mora pričeti že pri najmlajših. To je bilo vodilo ravnatelju Osnovne šole Senovo, ki ima edina v Posavju status Eko šole. Prispevek Branke Drnovšek.
Med približno 400 slovenskimi osnovnimi šolami jih nosi eko zastavo le 79. Senovška jo je dobila letos in priznanje je rezultat večletnega vključevanja ekoloških vsebin v učni proces, je povedal ravnatelj Vinko Hostar. Tako imajo tematske dneve na temo Zemlja, voda, gozdovi, zdravje in ekologija na splošno. Dobro sodelujejo s krškim Kostakom, ki je izvajalec komunalne službe v občini in so z njim podpisali eko listino. Senovški šolarji so zbrali 9 kontejnerjev starega papirja, Kostak pa jim je finančno pomagal pri izdelavi filma na temo varovanja okolja, s katerim so sodelovali na sejmu Narava in zdravje v Ljubljani. Na šoli so zbirali tudi eko lepotice. Direktor Kostaka Božo Resnik je povedal, da dobro sodelujejo tudi z drugimi šolami v občini, saj se zavedajo, da je to populacija, ki je najbolj dojemljiva za razlago o pomenu skrbnega in odgovornega ravnanja s pitno vodo in do okolja. Ker občina Krško uvaja ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov, bodo v fazi navajanja gospodinjstev na nov red morda najmlajši člani največji Kostakovi zavezniki, ki bodo skrbeli, da bodo odpadki romali v prave posode.
Branka Dernovšek

Radio Brežice, 21. oktober 2002
NOVEMBRA BO ZNANO KDO BO GRADIL JAMO ZA HE BOŠTANJ
Novembra bo znano, kdo od ponudnikov na razpis za gradbeno jamo boštanjske hidroelektrarne, bo nosilec izvajalskih del in pod kakšnimi pogoji bo delo ponudil posavski gradbeni operativi, ki se je v prepričanju, da bo imela močnejša pogajalska izhodišča, povezala v konzorcij. Podrobnosti v prispevku Branke Drnovšek.
Konzorcij posavskih gradbincev in inženiring hiše se zavedajo, da samostojno niso zmožni narediti gradbene jame za boštanjsko hidroelektrarno zaradi kratkega roka. Izkop, utrjevanje nasipov in ureditev ustrezne infrastrukture za začetek gradnje mora biti namreč narejen v 120 dneh. Dela so ovrednotena na 950 milijonov tolarjev. Strategija konzorcija je bila, da pred iztekom razpisnega roka najdejo močno gradbeno podjetje, jim ponudijo svoje pogoje in se tako posredno udeležijo razpisa. Stopili so v kontakt s Primorjem, ki se je na razpis javil skupaj z SCT-jem in z Gradisom, ki nastopa skupaj z Nizkimi gradnjami Maribor. Ponudba konzorcija v tem predponudbenem dogovoru ni bila sprejeta. Zato so se Posavci z nepopolno ponudbo za tisto, kar pač zmorejo opraviti, obrnili na investitorja. S strani potencialnih partnerjev, torej velikih gradbincev je čutiti popolno ignoranco do prostora, ki jim bo deset in več let rezal let kos kruha. Kot podjetniki imajo pravico, da se do posavske operative obnašajo, kot do zbora sužnjem in jo stisnejo za vrat z danpinškimi cenami. Če pa bo takšno poslovno maniro požegnala tudi vlada oziroma Holding Slovenske elektrarne, kot investitor, bo javnost končno spoznala sprenevedanje visoke politike o nekakšnem skladnem regionalnem razvoju. Na obisku podpredsednika vlade in finančne ministra Antona Ropa v Krškem, kjer se je udeležil razširjene seje upravnega odbora Območne gospodarske zbornice, sta Resnik iz Kostaka in Urbanč iz Gipa apelirala naj vlada upošteva potencial konzorcija. Rop je pojasnil, da država v javnem razpisu ne more vplivati na takšne dogovore, lahko pa jih skušajo zlobirati preko gospodarske  zbornice. Konzorcij se bo seveda boril naprej, kot zadnja tolažba pa ostaja zagotovilo Holdinga, da ima pravico podizvajalce plačati direktno, če izvajalec v predpisanem roku ne poravna obveznosti.
Branka Dernovšek

 Dolenjski list, 22. oktober 2002 (št. )
VSAKEMU ODPADKU SVOJ ZABOJNIK
Krški Kostak uvaja ločeno zbiranje odpadkov na eko otokih – Konec decembra v zbirnem središču kompostarna – V prihodnje verjetno v novomeško občino
Krško – Tukajšnje komunalno podjetje Kostak uvaja ločeno zbiranje odpadkov, ko bodo na t. i. ekoloških otokih na voljo različno obarvani zabojniki za posamezne vrste odpadkov. V tak način zbiranja krško komunalo silijo zahteve o varstvu okolja, zaradi katerih se na tako pot podajajo tudi druga sorodna podjetja.
"Pripravili smo celovit načrt prijaznega zbiranja odpadkov. Tako v občini že potekajo priprave na to novo zbiranje. Obiskali smo osnovne šole v krški občini, ki smo jim že omogočili ločeno zbiranje odpadkov, s tem ko smo jim postavili eko otoke. Eko otoki, torej zbiralnice, bomo kmalu uredili tudi drugje. O tem bodo gospodinjstva v občini več izvedela iz publikacije, ki so jo prejela," pravijo v Kostaku.
En eko otok bodo uredili za 250 prebivalcev. Iz teh krajevnih zbiralnic bo komunala vozila ločeno zbrani material v zbirno središče. Občina bo imela dva taka zbirna centra, s tem, da bo eden na obstoječem odlagališču v Spodnjem Starem gradu. V tem zbirnem središču bodo pripeljane odpadke znova sortirali in jim namenili nadaljnjo rabo. Nekaj odpadkov bodo odlagali na obstoječem odlagališču. V sklopu omenjenega zbirnega centra bo delovala tudi kompostarna, ki naj bi začela obratovati konec decembra ali v začetku januarja.
Potem ko bodo ob koncu leta 2003 deponijo v Spodnjem Starem gradu zaprli – pred tem jo bodo postopoma zasipali in uredili – bodo končni ostanek ločeno zbranih odpadkov spravljali drugam. Ta kraj bo glede na državno politiko ravnanja z odpadki najverjetneje Leskovec v novomeški občini. "Naš cilj je, da bi na regijsko deponijo v Leskovec odvažali le 45 do 50 odstotkov sedanje količine odpadkov krške občine. Preostale odpadke, kar se jih bo dalo obdelati, bomo obdelali sami, kar bo ceneje," pravijo v Kostaku. Pri tem komunalno podjetje zatrjuje, da novi način odlaganja odpadkov za občane ne bo dražji.
Ko gre za ravnanje z odpadki v Krškem, Kostak omenja načrte, da bi v tem mestu vzpostavili slovensko zbirno središče za zbiranje starega papirja. To odpadno surovino bi predelovalo podjetje Vipap Videm.
V Krškem, kamor vozijo smeti iz krške in sevniške občine, letno odložijo 10.500 ton odpadkov. Samo Krško odloži okrog 8.000 ton odpadkov letno. Celo Posavje letno odda na odlagališča okrog 20.000 ton odpadkov.
M. L. (Martin Luzar)

Dolenjski list, 22. oktober 2002 (št. )
ŠOLARJI ŠE ZMERAJ VODO IZ POSOD
Senovo – V osnovni šoli na Senovem imajo za pitje še vedno vodo v plastičnih posodah. Tako oskrbo sofinancirajo v enakem deležu starši otrok in krško komunalno podjetje Kostak. S pitno vodo šolarje oskrbujejo z štirimi avtomati s posodami za vodo. Taka dobava je še vedno potrebna zaradi oporečne vode v omrežju na območju Senovega in Brestanice. Vodo iz tega vodovoda morajo po strokovnih priporočilih ljudje pred uporabo prekuhavati 20 minut, kar je v šoli neizvedljivo, ko gre za pitje.

Dnevnik, 22. oktober 2002
LOČENI PRED SMETNJAKOM
Krško - V krški občini, kjer se nabere približno osem tisoč ton odpadkov na leto, bodo v prihodnjih dneh začeli izvajati obsežen načrt njihovega ločenega zbiranja. Glavno vlogo pri uresničevanju projekta bo imelo domače komunalno podjetje Kostak, kjer so se besedah direktorja Božidarja Resnika na zahtevno nalogo dobro pripravili.
Za nakup raznobarvnih namenskih plastičnih zabojnikov in specialnih vozil so letos namenili 150 milijonov tolarjev, veliko pozornosti pa namenjajo tudi ozaveščanju občanov. Tako so posebej usposobljeni študenti po posameznih gospodinjstvih septembra začeli raznašati brošuro z navodili in nasveti, v kratkem pa bodo z ustreznimi zabojniki opremili 118 ekoloških otokov.
"Da bi nova miselnost čim bolj prodrla v zavest ljudi, smo se povezali z osnovnimi šolami v občini, da se bodo učenci kar najbolje seznanili s pomenom ločenega zbiranja odpadkov ter po svoje vplivali tudi na starše," je povedal Resnik.
Kot vzor takšnega sodelovanja je omenil osnovno šolo IV. divizije s Senovega, katere pročelje od letos edino v Posavju krasi ekološka zastava. Novosti pri ravnanju z odpadki je pohvalil tudi predsednik krajevne skupnosti Dolenja vas pri Krškem Branimir Vodopivc, saj je na sejah krškega občinskega sveta pogosto zelo kritično ocenjeval ravnanje smetarjev.
Ker je bolj ali manj znano, da z osrednjo regijsko deponijo komunalnih odpadkov v Posavju ne bo nič in da bodo morali Posavci svoje odpadke voziti na Dolenjsko, so se v Krškem odločili odpreti tri lokalne zbirne centre. Ti bodo delovali kot sortirnice odpadkov ter kompostarne. Prvi bo kmalu začel delovati na dosedanji občinski deponiji v Spodnjem Starem Gradu, naslednja dva pa bosta zaživela na Senovem in v Kostanjevici na Krki. Tja bodo lahko občani kadar koli pripeljali tudi večje kosovne odpadke.
"V Leskovec pri Novem mestu bomo dejansko odvažali le polovico vseh v občini zbranih odpadkov. Preostale bomo presortirali sami in jih kot uporabno sekundarno surovino pošiljali odjemalcem. Z domačo družbo Vipap Videm se dogovarjamo tudi o ustanovitvi osrednje slovenske zbiralnice odpadnega papirja," so pojasnili v Kostaku, kjer zatrjujejo, da uresničevanje ekološko usmerjenega projekta za posamezna gospodinjstva ne bo pomenilo dodatnega stroška, ne skrivajo pa niti želja, da bi sčasoma postali edino komunalno podjetje v regiji.
fotografija Vodopivc
Branimir Vodopivc, predsednik krajevne skupnosti Dolenja vas: "Prehod na ločeno zbiranje odpadkov je dobra odločitev. Zaradi deponije pri Spodnjem Starem Gradu se naše krajevne skupnosti že dolgo drži `sloves` občinskega smetišča, saj je najrazličnejše odpadke zaradi svojevoljne udeležbe Romov mogoče opaziti tudi po naših poljih. Zaradi tega pričakujemo, da bo v prihodnjem sortirnem centru vladal večji red."
Ernest Sečen

Radio Slovenija, 30. oktober 2002
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV V KRŠKEM
V občini Krško so ta mesec začeli izvajati ločeno zbiranje odpadkov, za pomoč pa so prejeli nepovratna sredstva države. Tako kot v Sevnici, se je tudi krški občinski svet odločil podpisati pogodbo za odlaganje odpadkov na novi novomeški komunalni deponiji, vendar šele, ko bo ta usklajena s Posavjem. Irena Majce. 
Med šestimi slovenskimi občinami, ki so letos dobila nepovratna sredstva za ločeno zbiranje odpadkov je tudi občina Krško, oz. tamkajšnjo komunalno podjetje Kostak in sicer dobrih 15 milijonov od celotne vrednosti 150 milijonov tolarjev. Vodja projekta Jože Leskovar je povedal, da so s tem nabavili letos dve ekološko nesporni in vodotesni vozili, namenjeni tudi za odvoz bioloških odpadkov.
Jože Leskovar: »Poleg tega smo nabavili tudi posode za opremo ekoloških otokov in večji del sredstev je bil namenjen za izgradnjo zbirnega centra na odlagališču Spodnji Stari grad.«
V anketah večina prebivalcev v Krškem podpira ločeno zbiranje odpadkov, zanima pa jih ali bo zato cena storitve višja?
Jože Leskovar: »Cena ravnanja z odpadki se z uvedbo ločenega zbiranja ne bo povišala, bo ostala ista.«
Sedanje odlagališče v Spodnjem Starem gradi ima še 100 000 kubičnih metrov, oz. za štiri do pet let prostora, vendar ga bodo, zaradi zakonodaje do konca prihodnjega leta zaprli. Pred tem pa tam zgradili omenjen center z reciklažnim dvoriščem za dodaten pregled, sortiranje in embaliranje odpadkov ter kompostarno. Samo preostanek odpadkov bodo odvažali na odlagališče Leskovec pri Novem mestu, zanjo je občinski svet Krško ob obravnavi pogodbe sicer pristal na podpis, vendar šele potem, ko bo pogodba usklajena s Posavjem, ki doslej ni imela niti priložnosti za usklajevanje.
Irena Majce

Povzetek sodbe o Togrelu iz Glasnika

 Posavski obzornik, november 2002 (št. 60)
VIŠJE SODIŠČE ZAVRNILO PRITOŽBO
Krško - Višje sodišče v Ljubljani je konec oktobra podalo pravnomočno Sodbo, s katero je bila v celoti potrjena Sodba Okrožnega sodišča v Krškem z dne 6.7.2001, in s tem zavrnjena pritožba družb Togrel d.o.o. in GIP-o Posavje d.o.o.
Kot je navedeno v sklepih sodbe, je družba GIP-o Posavje d.o.o. dolžna vrniti družbi Kostak d.d. celotni poslovni delež v družbi Togrel d.o.o. Krško. S tem je postala nična Pogodba o odsvojitvi 53 % poslovnega deleža družbe Togrel d.o.o., sklenjena 15.9.2000 med družbama Kostak d.d. in OSA1 d.o.o.. Družba GIP-O Posavje je dolžna omogočiti družbi Kostak d.d. upravljanje družbe Togrel d.o.o., v stanju, v kakršnem je bila ta družba pred sklenitvijo družbene pogodbe o ustanovitvi, z dne 19.9.2000, in ji izročiti vso poslovno in knjigovodsko dokumentacijo družbe Togrel d.o.o. Razveljavijo se vsi sklepi skupščine Togrel-a d.o.o., sprejeti na sejo dne 19.9.2000 (namen skupščine je bila dokapitalizacija s strani Kostak-a a stvarnim vložkom v obliki zemljišča in objektov). Nična je Družbena pogodba, sklenjena med družbama Kostak d.d. in OSA1 d.o.o. (sedaj GIP-O Posavje d.o.o) z dne 19.9.2000 o ustanovitvi družbe Togrel d.o.o.. Družba Togrel d.o.o. mora družbi Kostak d.d. povrniti vse njene pravdne stroške, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Kot pravijo v Kostaku, družba Kostak d.d. v obdobju od 19.9.2000 pa do danes ni imela nobenega vpliva na upravljanje hčerinskega podjetja Togrel d.o.o. (vsi njeni predlogi so bili preglasovani), zato, kot pravijo, tudi ne more nositi posledic nesmotrnih odločitev vodstev družb Togrel d.o.o. in GIP-O d.o.o. Družbama so že poslali zahtevka za izročitev poslovnih in knjigovodskih listin.
Zaradi predhodno navedenih dejstev je družba Kostak d.d., kot ustanovitelj hčerinske družbe Togrel d.o.o., v dogovoru s svojim večinskim lastnikom družbe Begrad d.d. iz Novega mesta, postavila novo upanje, ki bo ugotovila stanje premoženja, rezultate poslovanja ter finančnega stanja družbe Togrel d.o.o.. Novo začasno upravo družbe Togrel d.o.o sestavljajo Karel Vardjan, Niko Žigante in Stane Budič, ki bodo vzporedno z ugotavljanjem dejanskega ekonomskega položaja družbe Togrel d.o.o. poskusili dokončati začete in pridobiti nove posle, zaposliti za njihovo izvedbo potrebne ljudi ter poiskati poti, kadre in strateške povezave za dolgoročnejši razvoj dejavnosti.

 Radio Slovenija, 4. november 2002
TOGREL JE SPET V 100% LASTI KOSTAKA
Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo Okrožnega sodišča Krško, s katero je to razveljavilo sklepe skupščine družbe Togrel. Tako je to gradbeno in proizvodno podjetje s 160 zaposlenimi po dveh letih spet v 100 odstotni lasti komunalnega podjetja Kostak Krško, to pa je danes postavilo novo upravo. Irena Majce.
Okrožno sodišče v Krškem je lani razveljavilo vse sklepe skupščine družbe z omejeno odgovornostjo Togrel, sprejete 19. septembra 2000. Namen skupščine je bila dokapitalizacija Kostaka s stvarnim vložkom v obliki zemljišča in objektov. Kostak je takrat pod vodstvom direktorice, ki jo je kasneje nadzorni svet odpoklical, sam odsvojil 53 odstotkov svojega poslovnega deleža v hčerinski družbi, kar je bilo za mater škodljivo. Višje sodišče v Ljubljani je to sodbo potrdilo, zato je Gipo dolžan vrniti Kostaku celoten poslovni delež v Togrelu in mu omogočiti upravljanje z družbo v stanju, kot je bila pred sklenitvijo sedaj nične družbene pogodbe o ustanovitvi. Prav tako mora materi izročiti vso poslovno in knjigovodsko dokumentacijo. Družba Kostak vse od septembra 2000 ni imela nobenega vpliva na upravljanje svojega hčerinskega podjetja, zato tudi ne more nositi posledic odločitev vodstva Togrela in Gipa Posavje. Kostak in njegov večinski lastnik Begrad iz Novega mesta sta postavila tričlansko upravo pod vodstvom Karla Vardijana, ki bo ugotovila finančno in premoženjsko stanje, rezultate poslovanje gradbenega podjetja, kaj bo s 160 zaposlenimi še ni jasno. S tem se je sicer končal samo del zgodbe o boju za gradbeniško prevlado v posavskem prostoru, ki se je začela predvsem zaradi pridobivanja del pri gradnji verige elektrarn na Spodnji Savi. Medtem so se posavski gospodarstveniki vendarle uspeli dogovoriti za konzorcij, njihov skupen nastop na Spodnji Savi v prvem poskusu pa ni uspel.
Irena Majce 

TV Slovenija, Vaš kraj, 5. november 2002
TOGREL SPET V KOSTAKOVI LASTI
Napoved: Kot kaže je spor zaradi nezakonitega prevzema večinskega deleža v krškem komunalno stavbnem podjetju Kostak sedaj končno rešen. Potem ko ga je novomeški Vegrad pred dvema letoma prevzel, da bi tako prišel do njegovega hčerinskega podjetja Togrel, ki izdeluje gradbene elemente, se je to po čudnih poteh znašlo v zasebnih rokah podjetja Osa in kasneje Gipa Posavje.
Kar dve leti so trajali spori na okrožnem sodišču v Krškem, sedaj pa je Vrhovno sodišče v Ljubljani dokončno razsodilo da so vse pogodbe ki jih je sklepala takratna direktorica Kostaka in sedanja podjetja Gipo Silvana Mozer nične, saj je bila s tem povzročena škoda Kostaku.
Božidar Resnik - direktor Kostaka: »Kostak je konec meseca oktobra dobil sodbo višjega sodišča, s katero se mu priznava pravica do 100 % deleža v hčerinskemu podjetju Togrel in se mu vrača v stanje kot je bilo pred dvema letoma. V tem času nismo imeli možnosti upravljanja s podjetjem in tudi ne moremo nositi posledic ki bi nastale zaradi nesmotrnih odločitev tedanjega vodstva in Gipota, ki je imel večinski delež.«
Togrel v tem času Kostaku ni plačeval najemnine za koriščenje nepremičnin, niti ni vrnil kredita za nakup podjetja, kljub temu pa je zabredel v težave, tako da je usoda 160 zaposlenih sedaj negotova.
Maks Račič - delavec Togrela: »Obetajo nam niti plače, niti regresa, nič, tako da stečaj.« Kaj menite, kdo je kriv da je do tega sploh prišlo? »Ja vodstvo, sedaj kdo pa je, ne vemo, ker se vsi skrivajo.«
Bojan Veble - delavec Togrela: »Dela ni več toliko, trenutno, to so take manjše stvari, tako da ne ve se nič kaj bo z nami.«
V Kostaku so že imenovali novo upravo, ki bo morala pregledati finančno stanje, ugotoviti dejansko premoženje podjetja in poskrbeti za nadaljevanje sklenjenih in pridobitev novih poslov.
Božidar Resnik - direktor Kostaka: »Togrel je zaenkrat v zelo slabem stanju, kot je možno ugotoviti je nekaj sto milijonov izgube, blokiran je transakcijski račun, obetajo se težave.«
Kako bodo to rešili v Kostaku za sedaj še ne vedo, marsikaj je namreč odvisno od njihovega večinskega lastnika novomeškega podjetja Begrad, ki je pred dvema letoma prevzel Kostak ravno zato, da bi na ta način prišel do lastništva Togrela.
Goran Rovan

Sava glas, ????
DAJ MI MICKA PENEZE NAZAJ…
Krško - Begrad se umika iz Kostaka, Begrad hoče v Togrel, Kostak kupuje Kostak, Kostak želi nazaj Togrel, Togrel noče nikogar…itd.
To ni zgodba o jari kači, temveč o gospodarskih zapletih v posavskih oz. krških podjetjih. Del teh zapletenih postopkov se odvija na sodišči. Tudi spor med Kostakom in Togrelom, ki imata neporavnane račune. Gre za vračilo kredita v višini 159 milijonov SIT, ki ga je Kostak dal Togrelu še v času, ko je bil ta njegova hčerinska firma. Gledano z očmi laika je ta obravnava brezpredmetna, saj je Posavje v teh dneh obšla novica, da je Togrel spet v lasti Kostaka. Dejanja prejšnje direktorice Kostaka Silvane Mozer in njenih sodelavcev so po mnenju Okrožnega sodišča Krško za Kostak škodljiva in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Če je torej Togrel spet v lasti Kostaka, mu prvi ne dolguje ničesar več. Ali pač? Sodba še ni pravomočna; Togrel se bo nanjo pritožil in postopki se bodo zavlekli. Zato tožeči Kostak vztraja, da se stvari rešujejo tekoče in se ne čaka na pravnomočnost glavne sodbe. Toženi Togrel, ki zavlačuje postopek, si želi ravno obratno. Sodnica Čepinova pa bi sprti strani rada poravnala, saj meni, da spori v gospodarstvu ne morejo čakati na razplet na sodišču. Kostak Krško ne verjame več v miroljubno izvensodno poravnavo. Direktor Kostaka Božidar Resnik pravi, da Togrel ni bil nikoli pripravljen na pogajanja, prisotnega Kostakovega odvetnika pa so celo napodili s sestanka. Slednji je zato vztrajal pri zahtevku po vračilu kredita, medtem, ko je zastopnik Togrela trdil, da je Togrel sicer kredit dobil, a ga ni mogel vrniti prav zaradi dejanj Kostaka, saj je le ta dosegel, da se ustavi postopek dokapitalizacije Togrela in vpis v sodni register. Po  njihovem mnenju se je Kostak zavedal, da s svojimi postopki ogroža Togrel.
Razprava na sodišču je zaključena, sodba v imenu ljudstva bo prišla po pošti. To pa ne pomeni, da se o Kostaku in Togrelu ne bo več govorilo. Marsikoga namreč še zanima, podobno kot direktorja kostaka –Resnika, kam je v enem letu izpuhtelo 170 milijonov sit kredita, ki jih je Togrel dobil od Kostaka in nadaljnjih 100, ki jih je dobil od SKB banke. Vpogleda v dokumentacijo Togrelovih finančnih transakcij Kostak ni imel, čeprav je solastnik, prav tako direktor Togrela Navoj ni dovolil vpogleda v dokumentacijo uradno pooblaščeni revizijski hiši. Morda bo to uspelo kriminalistom, ki so že spisali kazensko ovadbo zoper odgovorne oz. neodgovorne v podjetju.
Umik Begrada
Po ugodnem razpletu sodbe za Kostak, so odprte poti za umik Begrada d.d., iz družbe Kostak, kajti ta je že pred letom dni ob znanih prevzemih težil le k dejavnosti Togrela.
Na 8. seji skupščine delničarjev družbe Kostak d.d., ki je potekala minuli četrtek, je večinski lastnik Begrad umaknil nasprotni predlog o delitvi dobička v obliki dividend na delnico. Delničarji so namreč ob potrditvi letnega poročila za poslovno leto 2000 odločali o delitvi dobička, 44 milijonov SIT dobička so polovico razporedili na rezerve družbe, polovica je ostala kot nerazporejen čisti dobiček. Sprejeli so sklep o oblikovanju sklada lastnih delnic v višini 10 % osnovnega kapitala družbe, sprejeli so tudi nasprotni predlog Občine Krško in umaknili točko o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe z umikom delnic z dnevnega reda. Tako je nekaj dni pred skupščino odločil tudi Občinski svet občine Krško. Na skupščini je sicer bilo prisotno 97% kapitala, večino sklepov pa so sprejeli z 88-odstotno večino.
Nada Černič Cvetanovski, Suzana Vahtarič

 Delo, ??? 2002
SODIŠČE ODPRLO VRATA LASTNIKOM
Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo okrožnega sodišča v Krškem, a katero je bila izničena pogodba o dokapitalizaciji gradbenega podjetja Togrel. Njegovi začasni večinski lastniki morajo družbi Kostak vrniti z omenjeno dokapitalizacijo odsvojen  poslovni delež v podjetju. Sledila bo temeljita revizija poslovanja Togrela, ki se lahko konča tudi z njegovimi stečajem.
Kostak je v začetku leta 1999 kupil Togrel, ki se je znašel v resnih finančnih težavah in nanj skupaj z vodstvenim in strokovnim kadrom prenesel del dejavnosti visokih gradenj. Leto dni kasneje je novomeško gradbeno podjetje Begrad postalo večinski lastnik Kostaka z enim samim ciljem-da bi delež v matični družbi spremenil v stoodstotno lastništvo nad Togrelom. Takratna uprava Kostaka je takšnemu prevzemu nasprotovala in je kljub drugačnim interesom novih večinskih lastnikov družbe izvedla že dlje časa načrtovano dokapitalizacijo Togrela. S tem je večinski delež v omenjeni hčerinski družbi vsaj na papirju prodala družbi Osa, ki se je nato preimenovala v GIP-O Posavje. Uprava je hkrati prav tako brez soglasja nadzornega sveta z nepremičninami v lasti Kostaka dokapitalizirala Togrel. Nadzorni svet Kostaka je na vse skupaj odgovoril za razrešitvijo odgovornih in proti njim vložil kazensko ovadbo.
Na sodišču pa je izpodbijal tudi družbeno pogodbo, na podlagi katere je bivše vodstvo Kostaka dokapitaliziralo hčerinsko družbo. Višje sodišče, na katero sta se pritožila Togrel in GIP-o, je potrdilo sodbo okrožnega sodišča v krškem, ki je tako omenjeno pogodbo kot tudi vse nanjo vezane sklepe razglasilo za nične. To pomeni, da mora GIP-O Kostaku vrniti z dokapitalizacijo odsvojeni poslovni delež v Togrelu, novemu in staremu lastniku pa mora vrniti podjetje v stanju, v kakršnem je bilo pred sklenitvijo sporne pogodbe v tem času pa Kostak verjetno čaka kar nekaj neprijetnih presenečenj. Družba je namreč v času trajanja sodnega spora umaknila svojega predstavnika iz uprave Togrela, ker ni želela vplivati na njihovo poslovanje, še manj pa je pri tem želela nositi kakršnokoli odgovornost. Kostak je žele opraviti revizijo poslovanja podjetja, v katerem je imel tudi po dokapitalizaciji še vedno precejšen lastniški delež. Vendar direktor Togrela predstavnikom revizijske hiše ni dovolil odnesti nobenih analitičnih evidenc, njihovih kopij, revizorji pa si celo niso smeli zapisovati nobenih podatkov. Tako lastnik Togrela nima nobenega vpogleda v poslovanje podjetja v zadnjih dveh letih. Potem ko je višje sodišče potrdilo sodbo, je Kostak v dogovoru z Begradom imenoval začasno upravo podjetja, in pristojnim poslal zahtevek za izročitev poslovnih in knjigovodskih listin Togrela. Od finančnega stanja podjetja, premoženja ter rezultatov poslovanja bo odvisna njegova nadaljnja usoda. Člani začasne uprave Togrela natančnejših informacij v zvezi s tem še ne želijo dajati, za zdaj pa tudi še niso izključeni najbolj črni scenariji. Torej da bo po temeljiti reviziji poslovanja Togrela treba sprožiti prisilno poravnavo ali celo stečaj podjetja. Od revizije pa bo jasno odvisno, tudi na kakšen način se bo Begrad sploh lahko preselil iz Kostaka v Togrel.
Matej Košir

TV Slovenija, vaš kraj, 8. november 2002
NEOPOREČNA VODA ZA SENOVO IN BRESTANICO
Napoved: Pet tisoč prebivalcev senovško brestaniške kotline mora vodo ob večjih deževjih prekuhavati. Zato so vodovodni sistem pred časom poskusno napajali z vodo iz rudnika Senovo, zanjo še nimajo vseh dovoljenj, zdaj pa iščejo še en vir, ki bo omogočil oskrbo z neoporečno vodo za vse krajane.
V Kostaku zato v teh dneh ponovno opravljajo preizkus na črpališču na Dovškem, ki so ga raziskovali že pred leti in ni nikoli obratovalo.
Jože Leskovar - pomočnik direktorja Kostak Krško: »S črpalnim preizkusom…brestaniško dolino. V kolikor bo…projektne dokumentacije.«
Tako bi to črpališče že prihodnje leto lahko vključili v vodovodni sistem, po pridobitvi uporabnega dovoljenja nanj priključili tudi črpališče v senovškem rudniku, istočasno pa bi tudi posodobili vodovodno omrežje.
Jože Leskovar - pomočnik direktorja Kostak Krško: »Se pravi…plastične cevi.«
Sedanje površinsko zajetje na Dobravi pod Bohorjem bi uporabili za rezervno napajanje ob morebitnih izpadih elektrike, tako da, bi imeli prebivalci tega predela krške občine stalno predvsem pa neoporečno oskrbo z vodo.
Goran Rovan

 Dolenjski list, 11. november 2002 (št. ?)
OB UNESCOVI ŠE OKOLJSKA ZASTAVA
Osnovna šola XIV. divizije Senovo prva eko šola v Posavju – Zastava kot nagrada za večletno skrb za okolje – Eko krožek, film in lepotice - "Zgled vsem v Posavju"
Senovo – Osnovna šola XIV. divizije Senovo uvršča skrb za čistejše okolje med pomembnejše sestavine šolskega delovnika in je pri tem očitno uspešna. Pridobila je namreč kot prva šola v Posavju naziv eko šola.
Potem ko je šola natančno začrtala okoljsko delo in postopoma uresničevala načrt, je lani junija prejela eko zastavo kot nagrado za tovrstno delo. Podpisala je tudi eko listino, ki vse sopodpisnike zavezuje, da bodo oblikovali eko šolo kot način življenja. V skrbi za okolje so na šoli, ki v ekoloških akcijah tesno sodeluje s krškim komunalnim podjetjem Kostak, ustanovili tudi eko krožek. Na šoli so posneli tudi eko film in izbrali šolsko eko lepotico 2002 in se z obojim predstavili na ljubljanskem sejmu Narava-Zdravje. 
Okoljske dejavnosti v letošnjem šolskem letu je senovška šola predstavila tudi 9. novembra na dnevu šole. Na prireditvi je rekel Vinko Hostar, ravnatelj šole, da na šoli že nekaj let delujejo eko. Tako med drugim uspešno zbirajo star papir. "Glavni nosilci so bili učenci. Učence je treba vzgajati, da bodo ohranjali čisto naravo," je predstavil ravnatelj glavni motiv za uvedbo tako načrtne okoljske dejavnosti na šoli na Senovem.
Krški župan Franci Bogovič je tako razvejeno ekološko delovanje osnovne šole Senovo na sobotni prireditvi pospremil z besedami: "V šoli na Senovem ste zgled vsem v Posavju. V svoj bilten ste zapisali kitajsko modrost, da vzgoji človeka, če načrtuješ za celo življenje. Čestitam vam, ker vi vzgajate ljudi za prihodnost."
Župan Bogovič je ob tem povezal okoljsko delo šole s krško občinsko razvojno politiko, naravnano na varovanje okolja. Tako je navedel plinifikacijo, v kateri pride kmalu na vrsto tudi Senovo. Skrb za čisto okolje narekuje gradnjo čistilnih naprav – za že zgrajeno kostanjeviško bodo naredili napravo v Brestanici in v Krškem, kjer bo delovala v sklopu celulozne in papirniške tovarne Vipap. V skrbi za okolje po županovih navedbah krško komunalno podjetje Kostak uvaja ločeno zbiranje odpadkov v občini Krško.
M. L. (Martin Luzar)

Fotografija
NAŠA EKO TRŽNICA - Osnovna šola XIV. divizije Senovo je prva eko šola v Posavju. Na ploščadi pred njo so 9. novembra izobesili eko zastavo. Ker je šola tudi Unesco šola, je dan prej pred njo zaplapolala Unescova zastava. OŠ Senovo je naslov Unescova šola pridobila za OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in Gimnazijo Brežice kot tretja šola v Posavju. Eko zastavo so izobesili v sklopu dneva šole, ki so ga poimenovali Naša eko tržnica. Na tej tržnici, na kateri je fotoaparat ujel tudi ravnatelja Vinka Hostarja, so na stojnicah šolarji prodajali številne ročno izdelane predmete.
Foto: M. L. (Martin Luzar)

 Dolenjski list ???? Sava glas
EKO-ŠOLA IN ZASTAVISenovo-na osnovni šoli Senovo so pripravili dan odprtih vrat z eko-tržnico, na kateri so ob naravoslovnem dnevu predstavili izdelke učencev. Uvodoma je v tamkajšnji kulturni dvorani potekal kulturni program, na katerem je po uvodnem pozdravu učenk spregovoril ravnatelj šole Vinko Hostar, za njim pa tudi župan Franci Bogovič. Ker je celotna prireditev slonela na ekologiji, so se predstavile eko-lepotice, sledil je ogled filma »Eko sen«, ki so ga posneli v sodelovanju s podjetjem Kostak. Na film, ki prikazuje, kako znamo ceniti naravo in kako je zanjo potrebno tudi skrbeti, so avtorji še posebej ponosni. Ekološkim vsebinam oz. skrbi za zdrav človeški razvoj in obstoj pa so letos, že šestič po vrsti, namenili projektni naravoslovni dan »Naša eko-tržnica«. Prva tržnica je bila ne le bogato založena z izdelki učencev, ampak je bil množičen tudi obisk, bila pa je tudi dana možnost nakupa katerega od spominkov, kot so darilne škatle, opletene steklenice, poslikani kozarci, punčke iz ličkanja in podobno. Obiskovalcem so bili na voljo tudi jabolčni sok in krhlji. Ob vsem naštetem pa je bil še posebno svečan dogodek izobešanja eko-zastave, ki so jo izobesili ob dveh že izobešenih. Kajti dan prej so izobesili še Unescovo in šolsko zastavo. Unesco in eko-zastava sta nagradi za njihovo delo, vse tri pa so učencem in učiteljem na Senovem v velik ponos in spodbuda za nadaljnje delo. K temu, pravijo, jih obvezujejo uspehi ter velik odmev v kraju in širši javnosti.

 Sava glas, 13. november 2002
KAZEN ZA »OSJI PIK«
Krško - Pred dvema letoma je novomeški Begrad postal večinski lastnik krškega Kostaka, ki je bil tudi lastnik podjetja Togrel. Na čelu Kostaka je bila takrat Silvana Mozer z idejo o dokapitalizaciji Togrela, s čimer pa se novi lastniki niso strinjali in Mozerjeva za ta korak ni imela soglasja. Kljub temu je dokapitalizacijo izpeljala in večinski lastnik je postal GIP-o (prej OSA1). Kostak je spremembo lastništva nad Togrelom izpodbijal s tožbo in te dni prejel pravnomočno sodbo Višjega sodišča.
Na kratko in povedano po športno - Kostak je zmagal. Višje sodišče potrjuje sodbo Okrožnega sodišča v Krškem iz lanskega junija, po kateri je družba GIP-O dolžna Kostaku celoten poslovni delež v Togrelu. Ta je po pogodbi med Kostakom in Oso iz leta 2000 znašal 53%. Takrat je šlo za obljubljenih 300 milijonov SIT dokapitalizacije s strani OSE v denarju in objektih ter zemljišču s strani Kostaka. Vendar so družbeniki OSE nakazali le 188 milijonov SIT in jih v nekaj dneh dvignili z računa.
Nova Kostakova uprava oz. njeni novi lastniki so si ves čas trajanja sodnega spora prizadevali, da uveljavijo nazaj lastništvo nad Togrelom, nasprotna stran pa je s pritožbami dokazovala svoj prav. Končna razsodba je vse družbene pogodbe, podpisane od nekdanje direktorice Kostaka Silvane Mozer z družbo OSA1-danes je to GIP-o Posavje-spoznala za nične, torej so razveljavljene. razveljavljeni so vsi sklepi skupščine Togrela o dokapitalizaciji s strani Kostaka s stvarnim vložkom v zemljišču in objektih iz septembra 2000. Togrel mora Kostaku povrniti vse pravdne stroške skupaj z obrestmi. Težko pa bo udejanjiti zahtevek sodišča, da GIP-O Posavje omogoči Kostaku upravljanje Togrela v stanju, v kakršnem je bil pred septembrom 2000, ko je bila sklenjena sporna družbena pogodba. Kostak od tega datuma ni imel vpliva na upravljanje v Togrelu  in po besedah direktorja Boža Resnika ne more nositi posledic nesmotrnih odločitev vodstev družb Togrel in GIP-O. obema pa so že poslali zahtevek za izročitev poslovnih in knjigovodskih listin.
Stanje premoženja, rezultate poslovanja in finančno stanje Togrela bo ugotavljal nova začasna uprava družbe Togrel, v kateri je direktor Karel Vardjan, Niko Žigante je odgovoren za področje komerciale in Stane Budič za proizvodnjo. Poleg tega bo uprava skušala dokončati začete posle in pridobiti nove. Verjamejo, da bi podjetje imelo perspektivo, zato bodo iskali poti za dolgoročnejši razvoj dejavnosti.
Branka Dernovšek

Delo, 19. november 2002
GRADBENIŠKE RAZPRTIJE V ŠKODO DELAVCEV
Krško – Sto petdeset delavcev gradbenega podjetja Togrel v petek ni prejelo oktobrskih plač. Delna revizija poslovanja tega podjetja je razkrila katastrofalno stanje v katerega je Togrel zašel v času, ko se je vprašanje njegovega lastništva reševalo na različnih sodiščih. Stečaj še ne pomeni konca proizvodnje montažnih gradbenih elementov.
Kakor smo že poročali, je morala družba Gip-o Posavje v skladu z odločitvijo višjega sodišča komunalnemu podjetju Kostak iz Krškega vrniti z dokapitalizacijo odsvojeni poslovni delež v Togrelu. Novi in stari lastnik Togrela ni imel nobenega vpogleda v poslovanje podjetja v času trajanja spora – torej v zadnjih dveh letih, zato je Kostak v tem mesecu imenoval začasno upravo podjetja, in pristojnim poslal zahtevek za izročitev poslovnih in knjigovodskih listin Togrela. »Hiter pregled poslovanja je pokazal prav to, česar smo se najbolj bali,« pravi Božo Resnik direktor Kostaka. »Natančnih podatkov, koliko znaša izguba Togrela v zadnjih dveh letih, še ne bi želeli posredovati javnost.« Resnik pravi, da bo Kostak najprej še enkrat pregledal vso razpoložljivo dokumentacijo o poslovanju Togrela in nato naročil še neodvisno cenitev podjetja. Sicer pa naj bi po naših informacijah samo terjatve Kostaka do Togrela znašale 270 milijonov tolarjev.
»Ne glede na vse to, bomo kot pravni lastniki v okviru tega podjetja poskušali oblikovati neko zdravo jedro za nadaljevanje proizvodnje montažnih gradbenih elementov v Krškem, ki ga bo pred tem seveda treba očistiti vseh bremen..« Kar verjetno pomeni, da bo Togrel končal v stečaju. »Preden se to zgodi, bomo nekje od 30 pa tja do osemdeset delavcev prezaposlili v Begradu (večinski lastnik Kostaka op.p.), približno deset pa naj bi jih zaposlili pri nas,« pravi Resnik.
Delavci Togrela v petek niso dobili plač, ker naj bi denar zanje poniknil v blokadi transakcijskega računa, kakor se je izrazil sogovornik. Približno trideset zaposlenih  je včeraj že podpisalo soglasja za začasno prezaposlitev v Begradovo proizvodno enoto v Črnomlju. Gre predvsem za tujce z delovnimi dovoljenji. »Delavce bomo prezaposlovali po potrebi in vzporedno poskušali v nekoliko zmanjšanem obsegu zagnati proizvodnjo v Togrelu, ki jo bo nato v skladu z dve leti starimi dogovori lahko prevzel Begrad« še dodaja Resnik.
Matej Košir

Radio Brežice, 25. november 2002
GIPO JE MORAL VRNITI KOSTAKU TOGREL
V skladu z odločitvijo Višjega sodišča je morala družba Gipo Posavje vrniti Kostaku Krško z dokapitalizacijo odsvojen delež v družbi Togrel. Kostak je kot lastnik 4. novembra dobil odločbo sodišča in takoj vzpostavil novo neodvisno upravo, ki mora ugotoviti dejansko stanje po prvih vtisih močno zadolženem podjetju. Poroča Suzana Vahtarič.
151 delavcev je ostalo brez oktobrske plače. Kot je pojasnil namestnik direktorja Kostaka Miljenko Muha, je bilo v času prevzema podjetje blokirano za 20 milijonov tolarjev. Nova uprava je zagotovila denar za plače, vendar ga je banka po zakonu o davčnem postopku zadržala za kritje terjatev. Tako iščejo rešitev, na kak način zagotoviti denar delavcem, saj vse, kar pride na račun, banka zadrži. Sicer ob tekočih poslih v Togrelu končujejo posel v Ljubljani ter delajo še za Vipap, enega pa so zaradi škodljive pogodbe prekinili.
Kostak in Begrad, ko večinski lastnik, sta zainteresirana za podjetje in za montažo gradbenih elementov v Krškem. Begrad je že prevzel 35 delavcev za gradbišča na Čatežu in Beli krajini, verjetno bo še več, Kostak pa bo skupaj prevzem do deset ljudi. Namestnik Muha meni, da bo šele čista bilanca poslovanja dala odgovore ob nadaljnji usodi ob investicijskem načrtu, ki naj bi ga končali do srede decembra. Realnih podatkov o izgubi v zadnjih dveh letih še ni, saj morajo to neodvisne službe še preveriti. Enako so se posli odvijali tudi na relacijah Togrel Hrvaška in Bosna in Hercegovina. Po prvih vtisih je izgube za okoli 260 milijonov tolarjev.
Suzana Vahtarič

Sava glas, 28. november 2002
DENAR JE, A NE ZA DELAVCE
Krško - V skladu z odločitvijo višjega sodišča je morala družba GIP-O Posavje vrniti Kostaku Krško z dokapitalizacijo odtujen delež v družbi Togrel. Kostak je kot lastnik 4. novembra dobil odločbo sodišča in takoj vzpostavil novo neodvisno upravo, ki mora ugotoviti dejansko stanje po prvih vtisih zadolženega podjetja.
151 delavcev je ostalo brez oktobrske plače. Kot je pojasnil namestnik direktorja Božidarja Resnika Miljenko Muha, je bilo v času prevzema podjetje blokirano 20 milijonov SIT. Nova uprava je zagotovila denar za plače, vendar ga je banka po Zakonu o davčnem postopku zadržala za kritje terjatev. Tako iščejo rešitev, na kak način zagotoviti denar delavcem, saj vse, kar pride na račun, zadrži banka. Ob tekočih poslih v Togrelu končujejo posel v Ljubljani ter delajo še za Vipap, enega pa so zaradi škodljive pogodbe prekinili Kostak in Begrad kot večinski lastnik sta zainteresirana za podjetje in montažo gradbenih elementov v Krškem. Begrad je že prevzel 35 delavcev za gradbišča na Čatežu in v Beli Krajini, verjetno jih bo še več, Kostak pa bo skupaj prevzel do 10 ljudi.
Namestnik Muha meni, da bo šele čistilna bilanca poslovanja dala odgovore o nadaljnji usodi ob investicijskem načrtu, ki naj bi ga končali do sredine decembra. Realnih podatkov o izgubi v zadnjih dveh letih še ni, saj morajo to neodvisne službe še preveriti. Enako so se posli odvijali na relacijah Togrel Hrvaška in BIH. Po prvih podatkih je izguba za okoli 260 milijonov SIT.
Suzana Vahtarič

Glasnik Kostaka, december 2002 (št. 8)
ZA NAMI JE USPEŠNO LETO, KI ZASTAVLJA MNOGE NOVE CILJE
Cilj v prihodnjem letu je zapreti ta bojišča z rezultatom zmage za vse strani.
V svojem govoru na novoletnem srečanju 6. decembra na Turistični kmetiji  Dular na Kostanjku je direktor podjetja Božidar Resnik povzel nekaj najpomembnejših dosežkov v letu 2002. Na splošno je ocenil leto 2002 kot pozitivno za naše podjetje in se pri tem zahvalil za sodelovanje in podporo vseh, ki so k temu prispevali, predvsem pa delavcem Kostaka, ki imajo pri tem seveda največ zaslug. Najboljši odsev našega prizadevanja je zadovoljstvo okolja. Po navedbi župana občine Krško je raziskava javnega mnenja pokazala, da je z delom Kostaka zadovoljnih cca 60% občanov, kar je v slovenskem merilu izredno velik dosežek. Uspeli smo zadostiti tudi interesom lastnikov, med drugim smo jim izplačali tudi precej višje dividende kot pretekla leta.
Velik trud je bil vložen tudi v povečanje zadovoljstva zaposlenih, saj smo v sodelovanju s sindikatom izpolnili vse zahteve kolektivne pogodbe in ostale zakonodaje. Sledili smo eskalacijski stopnji in za zakonsko določeno višino povečali plače, prav tako smo zagotovili sredstva za plačilo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja od 1.1.2002 dalje.
Na poslovnem področju si lahko za velik uspeh štejemo izredno povečanje prihodka, predvsem na račun povečanega obsega  nizkih gradenj, prevoza soli, dodatne ponudbe trgovine, itd. Tudi v NEK smo dobro opravljali svoje delo in smo bili tik pred podpisom nove 5-letne pogodbe, vendar so zunanje okoliščine to preprečile.
Na področju komunale smo v preteklem letu dosegli zelo dobre rezultate v vseh dejavnostih. Še posebej odmevna je bila akcija ločenega zbiranja odpadkov, predvsem delo z javnostjo, kjer smo ogromno energije namenili predvsem delu z osnovnošolskimi otroki, posneli celo film z OŠ Senovo in si prislužili tudi pohvale MOPE. Navedeno ministrstvo nam je odobrilo tudi nepovratna sredstva za ta projekt.
Praktično smo izpolnili vse cilje iz poslovnega načrta za leto 2002 in ogromno energije namenili združenemu nastopu podjetij Posavja, tako na gradbenem kot komunalnem področju. Poseben poudarek smo dali elektronskemu poslovanju, saj želimo, da bi družbo Kostak d.d. Krško poznali tudi po naprednejših tehnologijah.
Vsekakor pa niso končane vse aktivnosti. Ena večjih nalog nas čaka pri reševanju lastniških vprašanj. Proti koncu so aktivnosti glede sodnih sporov okoli Togrela. Sodišče je razsodilo, da poteze nekdanjih vodilnih niso bile zakonite in je družbo ponovno dodelilo Kostaku v 100% last .
Vendar stanja izpred dveh let ni mogoče vzpostaviti. Nasprotno, podroben pregled začasne tri članske uprave pod vodstvom g. Karla Vardijana je pokazal več 100 milijonsko izgubo, tako da bo še v letošnjem letu predlagan začetek stečajnega postopka. Begrad pa bo poskušal  nadaljevati proizvodnjo gradbenih elementov s posodobljeno tehnologijo in skupaj že pripravljamo investicijski program za zagon novega podjetja. Proizvodni prostori in oprema so v naši lasti, kar bi ob vključitvi kvalitetnih kadrov omogočilo nadaljnji razvoj te dejavnosti na lokaciji Togrela.
Dne 25.10.2002 je družba Kostak d.d. prejela pravnomočno Sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je bila v celoti potrjena Sodba Okrožnega sodišča v Krškem, z dne 06.07.2001 in s tem zavrnjena pritožba družb Togrel d.o.o. in GIP-o Posavje d.o.o..
V nadaljevanju vam navajamo povzetke sklepov sodbe:
- Družba GIP-O Posavje d.o.o. je dolžna vrniti družbi Kostak d.d. celotni poslovni delež v družbi Togrel d.o.o. Krško. S tem je postala nična Pogodba o odsvojitvi 53 % poslovnega deleža družbe Togrel d.o.o., sklenjena dne 15.9.2000 med družbama Kostak d.d. in OSA 1 d.o.o.. 
- Družba GIP-O Posavje je dolžna omogočiti družbi Kostak d.d. upravljanje družbe Togrel d.o.o. v stanju, v kakršnem je bila ta družba pred sklenitvijo družbene pogodbe o ustanovitvi, z dne 19.9.2000 in ji izročiti vso poslovno in knjigovodsko dokumentacijo družbe Togrel d.o.o..
- Razveljavijo se vsi sklepi skupščine Togrela d.o.o., sprejeti na seji dne 19.9.2000 in zapisani v notarskem zapisniku notarja Andreja Doklerja (namen skupščine je bila dokapitalizacija s strani Kostaka s stvarnim vložkom v obliki zemljišča in objektov).
- Nična je Družbena pogodba, sklenjena med družbama Kostak d.d. in Osa 1 (sedaj GIP-O Posavje d.o.o.) z dne 19.9.2000 o ustanovitvi družbe Togrel d.o.o.
- Družba Togrel d.o.o. mora družbi Kostak d.d. povrniti vse njene pravdne stroške, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Družba Kostak d.d. v obdobju od 19.9.2000 pa do danes ni imela nobenega vpliva na upravljanje hčerinskega podjetja Togrel d.o.o. (vsi njeni predlogi so bili preglasovani), zato tudi ne more nositi posledic nesmotrnih odločitev vodstev družb Togrel d.o.o. in GIP-o d.o.o. Družbama smo že poslali zahtevka za izročitev poslovnih in knjigovodskih listin.
Zaradi predhodno navedenih dejstev je družba Kostak d.d., kot ustanovitelj hčerinske družbe Togrel d.o.o., v dogovoru s svojim večinskim lastnikom družbo Begrad d.d. iz Novega mesta, postavila novo upravo, ki bo ugotovila stanje premoženja, rezultate poslovanja ter finančno stanje družbe Togrel d.o.o.
Nova začasna uprava družbe Togrel d.o.o. v sestavi:
1. Karel Vardijan - glavni direktor,
2. Niko Žigante - odgovoren za področje komerciale in
3. Stane Budič - odgovoren za področje proizvodnje
bo vzporedno z ugotavljanjem dejanskega ekonomskega položaja družbe Togrel d.o.o. poskusila dokončati začete in pridobiti nove posle, zaposliti za njihovo izvedbo potrebne ljudi ter iskati poti, kadre in strateške povezave za dolgoročnejši razvoj dejavnosti.
Uprava družbe Kostak d.d.

Glasnik Kostaka, december 2002 (št. 8)
KOSTAK FINANCIRAL KONCERT SKUPINE PINOCCHIO
…in tako izrazil  zahvalo  učencem za sodelovanje pri akciji osveščanje javnosti o ločenem zbiranju odpadkov
V torek 3. decembra je v Kulturnem domu Krško nastopila skupina Pinochio, ki je s svojim nastopom navdušila skoraj polno dvorano. Prireditev je bila za obiskovalce brezplačna. Sofinancirala sta jo Kulturni dom Krško v sklopu prireditev praznovanja 25. obletnice delovanja in Kostak d.d. kot znak zahvale in uspešen zaključek akcije osveščanja osnovnošolcev o ločenem zbiranju odpadkov.
Nastopajoči so poleg odličnega glasbenega nastopa presenetili tudi z izvirno modno revijo.

TV Slovenija, vaš kraj, 20. december 2002
TOGRELU GROZI STEČAJ
Napoved: Po dveh letih prerekanj je Komunalno podjetje Kostak iz Krškega ponovno dobilo nadzor nad svojo hčerinsko firmo Togrel – tovarno gradbenih elementov. V Kostaku, ki je zdaj 100% lastnik Togrela, tega so protipravno dokapitalizirali, kar je sodišče izpodbilo, so zato imenovali začasno upravo, ki je ugotavljala dejansko stanje. To je zelo slabo, tako da Togrelu grozi stečaj.
Začasna uprava je potem, ko je Kostak spet lahko uveljavljal svoje lastniške  pravice v Togrelu, proučila dejansko finančno stanje, ki pa ni ničkaj rožnato, saj je ugotovljena izguba v višini 283 mio tolarjev.
Karel Vardijan - predsednik začasne uprave Togrel: »V glavnem so ugotovili da so brez vodstva, da niso imeli dovolj sklenjenih poslov, da so poslovali s slabimi cenami, kar je povzročilo dejansko izgubo.«
Togrel ima zaradi tega blokiran poslovni račun, tako da so imeli težave pri izplačilu plač za 151 delavcev, kolikor jih je bilo ob prevzemu podjetja.
Božidar Resnik - direktor Kostak d.d.: »Od tega smo jih trenutno 39 uspeli zaposliti v Vegradu, ki je potreboval tak kader, 7 pa jih je dobilo delo v Kostaku Krško.«
Seveda je vse to zgolj začasno, kaj kmalu – najverjetneje že kmalu v začetku prihodnjega leta, pa naj bi se vsi znašli na Zavodu za zaposlovanje.
Božidar Resnik - direktor Kostak d.d.: »Začasna uprava ki je analizirala stanje po odhodu prejšnjega vodstva je ugotovila, da je verjetno potreben stečaj, nam je to tudi predlagala, tudi naš sklep bo da se gre v to smer.«
Po uvedbi stečaja bo del delavcev seveda kmalu prezaposlen, v Togrelu, ki ga bodo morali temeljito posodobiti, pa naj bi zaposlili le okoli 50 delavcev.
Goran Rovan

Dnevnik, 21. december 2002
PODJETJE TOGREL GRE V STEČAJ
Na vrata krškega zavoda za zaposlovanje bo kmalu potrkalo novih 151 delavcev
Krško - Slaba dva meseca po tistem, ko je na osnovi razsodbe višjega sodišča v Ljubljani velikovaško gradbeno podjetje Togrel znova pripadlo nekdanjemu večinskemu lastniku Kostaku iz Krškega, je revizija finančnega stanja pokazala, da je podjetje zrelo za stečaj. Člani začasne uprave so po natančnem pregledu knjigovodskih listin odkrili 283 milijonov tolarjev izgube.
Kaj to pomeni za nadaljnjo usodo Togrela in njegovih 151 zaposlenih, je pojasnil predsednik začasne uprave Karel Vardijan: "Ker je podjetje ostalo brez poslovnih sredstev, ne more sklepati nobenih novih pogodb. Bili smo celo prisiljeni prekiniti gradnjo nekega objekta v Ljubljani, ker bi vsako nadaljevanje del višino izgube le še povečevalo. Ugotovili smo namreč, da je prejšnje vodstvo sklenilo kar nekaj škodljivih pogodb, ko so sklenili posle za nižjo ceno od tiste, ki omogoča normalno poslovanje, in da je zrelo za kazenski pregon. Ne preostaja nam drugega kot predlagati začetek stečajnega postopka."
Podjetju je zmanjkalo denarja tudi za izplačilo minimalnih oktobrskih plač. Ko so v materinskem Kostaku in njegovem večinskem lastniku, novomeškem Begradu, denar novembra le nekako zbrali, jim ga je zaradi starih dolgov zasegla davčna uprava. Pozneje so delavcem zaostalo plačo v višini 70 tisočakov vendarle izplačali, toda delo v Togrelu je popolnoma zastalo. Da bi nastali položaj vsaj nekoliko omilili, so 39 delavcev začasno prerazporedili v Begrad, sedem pa v Kostak. Ob pričakovani razglasitvi stečaja se bodo tudi ti delavci skupaj s preostalimi sto petimi, ki v tem času ozrabljajo nadure in redni letni dopust, znašli na zavodu za zaposlovanje. "V Kostaku iščemo možnosti, da bi `našo` sedmerico vendarle trajno zaposlili, saj gre za zelo dobre delavce," je pripomnil direktor Kostaka Božidar Resnik. Postavlja se vprašanje, kako naprej. Predlani je eno krško gradbeno podjetje (Agrafa) že povsem usahnilo. Mar čaka enaka usoda tudi Togrel? "O tem je še prezgodaj govoriti. Vsekakor bomo preučili možnosti za nadaljevanje proizvodnje gradbenih elementov za montažne objekte, vendar brez vlaganj v posodobitev proizvodnje ne bo šlo. Sedanja Togrelova tehnologija je namreč močno zastarela, saj je iz začetka sedemdesetih let. Ocenjujemo, da bi ob oživitvi proizvodnje 45 delavcev povsem zadostovalo. Upamo, da bomo imeli čez tri mesece v rokah že kaj bolj oprijemljivega, saj se z nekaterimi družbami že dogovarjamo o mogočih oblikah partnerstva," nam je povedal Vardijan.
Ernest Sečen
+ slike (Vardijan, Togrel)

Delo, 24. december 2002
Stečaj Togrela
KONEC AGONIJE ZA 150 ZAPOSLENIH
Na pepelu podjetja naj bi zrasel obrat za proizvodnjo montažnih gradbenih elementov
Krško – Po nekajletni agoniji, številnih sodnih procesih, obtoževanjih in kazenskih ovadbah, je kot kaže usoda gradbenega podjetja Togrel dokončno zapečatena. Po stečaju bo na cesti ostalo okrog 150 delavcev. Večinski lastnik podjetja želi skupaj s partnerji na pepelu Togrela zgraditi sodoben obrat za proizvodnjo montažnih gradbenih objektov.
Zapletena zgodba o prevzemih in dokapitalizacijah posavskih gradbenih podjetij, se je končala milo rečeno tragično. Kazensko razrešena uprava Kostaka je leta 2000 dokapitalizirala Togrel, da bi se ubranila prevzema s strani gradbenega podjetja Begrad. Zaradi nesoglasij in sporov, ki so sledili, so vsi gradbinci na tem prostoru začeli izgubljali naročila. Sodni postopki so se vlekli in domala vse medsebojne tožbe so končale na višjem sodišču.
Nova Kostakova uprava je tako šele pred dvema mesecema dobila nazaj neupravičeno odtujen poslovni delež v Togrelu – svoji hčerinski družbi. Imenovala je začasno upravo družbe, ki je pregledala finančno stanje v Togrelu, da bi pripravila predlog za njegov razvoj v okviru naveze Kostak – Begrad.
»Člani uprave Togrela so bili od avgusta na dopustih, bolniških ali v drugih podjetjih. Nikogar ni bilo, da bi nam v skladu s sklepom sodišča uradno predal posle,« pravi Karel Vardijan predsednik začasne uprave Togrela. Kot ugotovlja sogovornik, je razrešena uprava sklenila kar nekaj škodljivih pogodb za podjetje. »Nekateri njihovi postopki so zreli za kazensko preiskavo, ki bo v vsakem primeru potrebna. Ko smo prišli v podjetje, smo morali prekiniti gradnjo nekega objekta v Ljubljani, ki je dnevno zviševala izgubo Togrela.« Ta naj bi ob prihodu zakonitega lastnika v podjetje znašala že 283 milijonov tolarjev. Sem so prištete tudi oktobrske plače zaposlenim, ki jih je izplačala že nova uprava.
»Togrel skratka finančno ni sposoben normalno poslovati. Nekaj delavcev smo začasno prerazporedili v partnerski podjetji – 39 v Begrad in sedem v Kostak, ostali trenutno koristijo nadure in dopuste. Vsi pa bodo po uvedbi stečaja ostali brez dela,« dodaja Vardijan.
Začasna uprava je kljub temu ocenila, da lahko Togrel v neki drugačni obliki nadaljuje s svojim delom. »Pripravljamo investicijski program, ki bo vseboval pogoje, pod katerimi bi s proizvodnjo montažnih gradbenih elementov lahko nadaljevali. V prvi vrsti bomo morali podjetje posodobiti, nato razširiti proizvodne programe in na novo osvojiti del hrvaškega trga, na katerem je Togrel ohranil svoje dobro ime.« V novem podjetju bo mogoče zaposliti do 50 delavcev, postal pa naj bi osnova prek katere bi se lahko gradbena operativa v regiji ponovno povezala in usposobila za gradbeniški inženiring pri večjih projektih.
Sicer pa je po ocenah Vardijana s stečajno maso Togrela mogoče poplačati le del prednostnih terjatev, medtem ko največji upniki, med njimi izstopa Kostak z 225 milijoni terjatev, lahko upajo le na neke vrste moralno zadoščenje. Za stečaj bo v vsakem primeru nekdo moral odgovarjati. »Silvana Mozer bivša direktorica Kostaka, ki je bila s tega mesta razrešena zaradi omenjene dokapitalizacije Togrela, je bila potem članica njegove uprave in hkrati tudi direktorica gradbenega podjetja SGP Posavje. Obe družbi sta se znašli v kaotičnem stanju, člani uprave Togrela pa so začuda imeli obraz, da so od nas tudi prek odvetnikov zahtevali izplačilo plač za mesec oktober, s katerimi smo prav zaradi vseh njihovih napak želeli zaposlenim zagotoviti nek socialni minimum,« še dodaja Vardijan.
Matej Košir

Dolenjski list, 24. december 2002 (št. )
TOGREL V RAZSULU
Krško podjetje Togrel je imela ob koncu novembra izgubo v višini 283 milijonov tolarjev, kot je ugotovila začasna uprava Togrela, katere predsednik je Karel Vardijan. Po informacijah začasne uprave je staro vodstvo Togrela ob odhodu zapustila podjetje v razsulu. Zaradi blokade Togrelovih transakcijskih računov je denar za oktobrske plače, sicer minimalne, Togrelovih delavcev dala krška družba Kostak. Začasna uprava Togrela je 39 delavcev tega podjetja prezaposlila v Begrad in 7 v Kostak, medtem ko so druge Togrelove delavce poslali na koriščenje nadur, letni dopust in na čakanje.

Sava glas, 24. december 2002
TOGREL PRED STEČAJEM
Krško - Družba Kostak je po dveletnem čakanju na dokončni izid sodnega spora v zvezi s Togrelom končno začela uveljavljati svoje lastniške pravice nad to firmo komaj novembra letos. Na novo imenovana začasna uprava v sestavi Karel Vardijan, Niko Žigante in Stane Budič je imela nalogo ugotoviti dejansko stanje v Togrelu in predlagati ukrepe. Zaradi 283 milijonov SIT izgube do novembra ter več škodljivo sklenjenih pogodb ni osnove za obstoj podjetja in bo verjetno predlagan stečaj, je povedal predsednik začasne uprave Karel Vardijan.
Ko je prišla v podjetje nova uprava, ni bilo nikogar od štiri-članske stare uprave, da bi predal posle, niti direktorja Togrela Ivana Navoja. Po komisijsko prevzetih arhivih in poslovni dokumentaciji so ugotovili, da so bile za prevzem poslov sklenjene škodljive pogodbe, nekatere celo z elementi kaznivega dejanja. Stara uprava je kot svojo dediščino zapustila blokade transakcijskih računov, kar je povzročilo, da sredstva za oktobrske plače 151 zaposlenih, ki jih je zbrala nova uprava, »zaplenila« davčna uprava (DURS). Kostak in Begrad sta ponovno prispevala denar, da so sredi novembra delavci vsaj v minimalni višini dobili oktobrske plače. Dejstvo je, da današnji Togrel nima dovolj velikega obsega dela za število zaposlenih, ne sklenjenih pogodb, ki bi zagotovile denar za poravnavo obveznosti do dobaviteljev in delavcev. Začasna uprava je poskrbela, da so se zaključili določeni posli, zaradi škodljive pogodbe pa takoj prekinila adaptacijo objekta v Ljubljani. 46 delavcev so v dogovoru z lastnikom porazdelili, 39 jih je začasno prevzel Begrad, 7 pa Kostak in jih bo po besedah Boža Resnika skušal obdržati. Ostali delavci koristijo nadure, dopust ali so na čakanju doma.
Po uvedbi stečaja naj bi se v racionalnejši organiziranosti skozi celo firmo na tem prostoru vendarle nadaljevala proizvodnja gradbenih elementov. Kostak in Begrad sta naročila izdelavo sanacijskega programa, v katerem je predvidena posodobitev proizvodnje in največ 45 zaposlenih.
Branka Dernovšek 

Radio Brežice, 24. december 2002
UO FUNDACIJE ADAM BOHORIČ PODELIL 9 ŠTIPENDIJ
Upravni odbor občinske štipendijske fundacije Adam Bohorič Krško je podelil devet štipendij za tekoče šolsko leto. pogodbe z izbranimi kandidati bodo podpisane ob svečanosti ob dnevu samostojnosti. Prispevek Branke Drnovšek.
Čeprav je fundacija Adam Bohorič občinska, so v razpisnih pogojih dali možnost sodelovanja študentom iz širše okolice, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. 4 štipendije je fundacija namenila za nadarjene študente iz področja kulture. Izbrani so Andreja Zlatič, študentka flavte iz Dobove, Lovro Ravbar, študent saksofona iz Artič in Daniel Ivša, študentka harmonike iz Dobove, ki študirajo v tujini ter Janez Gabrič iz Krškega, študent Glasbene akademije, oddelka tolkal. V pogodbenem partnerstvu s podjetji pa bodo s Sava projektom Krško in fundacijo podpisali pogodbo o štipendiranju študent gradbeništva Robert Kaplan iz Krškega in študenta arhitekture Tadeja Božičnik iz Koprivnice in Jože Kunšek iz Zabukovja nad Sevnico. Tripartitno pogodbo s Kostakom pa skleneta Dirembek Luka iz Krškega za študij gradbeništva in študentka politologije Vanja Somrak iz Leskovca. Štipendije iz fundacije Adam Bohorič bodo v mesečnem znesku od 48 tisoč tolarjev do 65 tisoč tolarjev za tiste, ki študirajo v tujini. Kot ste slišali uvodoma, bo prvo podeljevanje teh štipendij slavnostni dogodek.
V kulturne sporedu se bosta z glasbeno točko predstavila tudi štipendista Zlatičeva na Flavti in Ivša s harmoniko. Kot smo že poročali, pa so se ob dodeljevanju teh prvih štipendij omehčala tudi stališča v občini Sevnica in Bežice, ki so nasprotovala prvotni ideji, da bi se ustanovila posavska štipendijska fundacija, zato so šli Krčani v lastno organizacijo. V novem letu bo fundacija Adam Bohorič po načinu financiranja postala regijska, saj se bosta s sredstvi vključila tudi sevniški in občinski proračun.
Branka Dernovšek

2003

Radio Brežice, 3. januar 2003
SPREMENJENO POBIRANJE TAKS NA VODNE IZGUBE
Kostak Krško je v letu 2002 presegel načrtovani prihodek z dejavnostjo gradbeništva in na področju trgovine. Pri izvajanju javne komunalne službe, kjer uvajajo ločeno zbiranje odpadkov, pa bo potrebno spoštovati nov zakon o vodah, ki prinaša nekaj sprememb. Ena pa je zagotovo taksa na vodne izgube. Prispevek Branke Drnovšek.
Zakon o vodah, ki je z novim letom stopil v veljavo, predvideva novo takso izgube vode iz vodnih sistemov, ki naj bi ostala v državnem proračunu. Doslej uvedene državne takse za obremenjevanje voda so se namreč vračale lokalni skupnosti, če so te prijavile namenske investicijske programe. Za novo takso za nove izgube, za katero sicer velja prehodno obdobje do uveljavitve ukrepa, to ne bo možno. Krški Kostak je zato že pred novim letom na Komunalno zbornico Slovenije naslovil protest v pričakovanju, da se bodo lokalne skupnosti takšnemu načinu uprle. Vsak starejši vodovodni sistem ima namreč precejšnje vodne izgube, ki se jih lahko odpravi le z obnovo. Ta pa je mogoča, če ima upravljavec dovolj sredstev. Cena vode je nadzorovana s strani države, v lokalnem okolju pa nanje vpliva še struktura gospodarstva, kot močnejšega porabnika te dobrine. Skratka, hitrejšo obnovo vodovodnih sistemov in s tem zmanjšane izgube bi dosegli, če bi država zbrano takso za vodne izgube vračala, kot svoj prispevek za investicije v komunalno dejavnost.
Branka Dernovšek

 Dnevnik, 9. januar 2003
SALONITNE VODOVODNE CEVI MENJAJO
Nekateri menijo, da voda v starih ceveh ne prihaja v stik z azbestom
Brežice - Večje okvare na vodovodnih sistemih, ki so se v zadnjih dneh decembra in prvih dneh letošnjega leta na območju Krškega in Brežic kar vrstile, so se praviloma dogajale le na cevovodih, položenih pred več kot dvajsetimi leti, pri katerih so graditelji uporabili salonitne cevi. Poleg očitno neustrezne trdosti in vzdržljivosti se pri teh ceveh pojavlja še vprašanje higienske in zdravstvene ustreznosti. Salonitne cevi namreč vsebujejo azbest, ta pa naj bi škodljivo vplival na človekovo zdravje.
Čeprav v Sloveniji še nismo sprejeli zakona, ki bi narekoval obvezno zamenjavo oporečnih salonitnih cevi s sodobnejšimi materiali, so se v posavskih občinah te operacije že lotili. V Brežiški občini so tako posodobili primarni vod do vstopa v mesto, v nadaljevanju bodo posodobili še del skozi mesto ter naprej proti Dobovi. V Sevnici so že pred tremi leti zamenjali cevovod v Prvomajski ulici, do začetka pomladi pa naj bi enako storili tudi s cevovodom ob Planinski cesti ter v Krmelju, kjer so dela že v zaključni fazi. Po besedah direktorja sevniškega komunalnega podjetja Bojana Lipovška gre v teh primerih skupaj za približno 6000 metrov cevi, zamenjava katerih bo stala kakih 70 milijonov tolarjev. Finančni del bremena si bosta občina Sevnica in komunalno podjetje enakomerno razdelila. Lani so v sevniški občini dokončali nov vodovodni sistem na Blanci, katerega tehnični prevzem naj bi sledil v prihodnjih dneh. Ta salonitnih cevi seveda ne vsebuje. V Sevnici čaka na prenovo še kake tri kilometre cevovodov, h katerim je treba prišteti tudi petkilometrsko povezavo z vodnim virom pod Lisco.
V krški občini glavnino denarja za posodabljanje in vzdrževanje vodovodnega omrežja zagotavljajo iz proračunskih sredstev. Letos nameravajo za to odšteti 106 milijonov tolarjev, kar je po mnenju Jožeta Leskovarja iz krškega komunalno-gradbenega podjetja Kostak odločno premalo. "Samo Senovo nas bo skupaj z novim črpališčem stalo 90 milijonov, do aprila pa bo nujno treba zamenjati primarni salonitni cevovod med Vipapom in jedrsko elektrarno, dolg kake tri kilometre, na katerem se zadnje čase okvare kar vrstijo," pravi Leskovar. Omenjeni cevovod so zgradili nekako v času gradnje nuklearke, čezenj pa so pozneje speljali še cesto in deloma tudi obrambni nasip ob reki Savi. Med sanacijo so morali v času minulega božiča tako odkopati kar 200 kubičnih metrov materiala, da so prišli do poškodovane cevi, ki je ležala kar 7,5 metra pod vrhom nasipa. "Salonitne cevi pokajo zaradi dotrajanosti, nenadno povečanega vodnega pritiska ter tresljajev, ki na račun težkega tovornega prometa prihajajo s površja, nekaj pa je po mojem prispeval tudi precej močan decembrski potresni sunek. Kako si sicer razlagati, da so skoraj hkrati popokale cevi v Krškem in Brežicah?" meni Leskovar, ki nam je postregel s svojo razlago morebitne zdravstvene neustreznosti uporabe vode, ki se pretaka po salonitnih ceveh z vsebnostjo azbesta. "Tako imenovani azbestozi uporabniki vode po mojem niso izpostavljeni, saj nekatere sestavine vode na notranjih stenah cevi ustvarijo tanko nepropustno plast, zaradi katere tekočina sploh ne pride v neposredni stik s salonitom oziroma z azbestom. Slednji lahko zdravstveno ogroža kvečjemu delavce, ki ob okvarah cevi režejo in ponovno spajajo."
Ernest Sečen

 Dolenjski list, 9. januar 2003 (št. )
NA BOLNIŠKI IN V DRUGIH PODJETJIH
Začasna uprava podjetja Togrel ugotavlja, da je prejšnje vodstvo neodgovorno zapustilo firmo – "Škodljive pogodbe" – "Za Togrel bilo preveč tožb"
Krško – "Ko smo prišli v Togrel, tam ni bilo niti enega člana uprave, ki bi lahko predal posle. V podjetju je bil vakuum glede vodenja. Vsi člani uprave so se od 19. avgusta praktično nahajali ali v bolniškem staležu ali pa so bili odsotni in so delovali v drugih podjetjih. Tako je bil celoten kolektiv brez vodenja." Tako pravi o razmerah v podjetju Togrel predsednik začasne Togrelove uprave Karel Vardijan.
Po njegovih besedah začasna uprava ni dobila podatkov o stanju na Togrelovih gradbiščih. Takoj na začetku je začasna uprava ugotovila, da je prejšnje Togrelovo vodstvo sklepalo škodljive pogodbe, med katerimi so nekatere take, da bodo zaradi njih zahtevali kazenski pregon.
Togrel pod novim, začasnim vodstvom, je pred časom nemudoma prekinil gradnjo objekta v Ljubljani, ki je podjetju prinašal veliko izgubo. Nekaj v preteklosti sklenjenih poslov je podjetje pod začasno upravo končalo, druge je preneslo na pogodbene partnerje ali odložilo.
Kljub, kot meni Vardijan, nepreglednim razmeram v Togrelu je začasno vodstvo v kratkem času zbralo finančne podatke. Po teh je ugotovilo, da je Togrel do novembra, tj. do prihoda začasne uprave, ustvaril 260 milijonov tolarjev izgube brez vračunanih plač za mesec oktober. "Z nadaljnjimi obračuni in podatki smo ugotovili, da je konec novembra znašala Togrelova izguba 283 milijonov tolarjev,"pravi Vardijan.
Togrel, katerega 100-odstotni lastnik je Kostak, je gospodarsko tako oslabel tudi zato, kot meni Karel Vardijan, ker je bilo v zvezi z lastništvom podjetja preveč tožb in so bili sodni postopki počasni.
M. L. (Martin Luzar)

Dolenjski list, 16. januar 2003 (št. )
V ENI NOČI 1.500 KUBIKOV SNEGA
Sneženje prineslo nove naloge – Ko so čistili Brežice, mesto začuda brez avtomobilov – Krška mestna stopnišča niso bila pozabljena – V bolnišnici za polovico več poškodb
Brežice, Krško – Izdatno sneženje pred dnevi po vsej državi je prilično obrnilo življenje na glavo. Ob tem, da sta sneg in mraz povzročila veliko nepričakovanih težav celo na Obali, so zimo v njeni najhujši, čeprav hkrati tudi najlepši obliki, krepko in nemalokrat tudi boleče občutili tudi v notranjosti Slovenije. Posavje pri tem seveda ni bilo izjema.
V Brežicah in Krškem so bile na delu vse stalne ekipe za zimsko vzdrževanje cest, ob najmočnejšem sneženju so ponekod vključili še dodatno mehanizacijo. V Brežicah je v mestu marsikje problem odrivanje snega, saj ob obilnem sneženju zmanjka na ulicah prostora, kot pravi vodja enote vzdrževanje cest v komunalnem podjetje Kop Brežice Matjaž Resnik. "Zato smo iz strogega centra mesta odpeljali v noči s petka 10. na soboto 11. januarja 1.500 kubikov snega. Pri tem smo bili izredno prijetno presenečeni nad zelo dobrim odzivom stanovalcev. Ti so odmaknili vozila z ulice, ko smo odvažali sneg. Nikjer ni bilo nobenega avta, razen dveh, ampak to sta bila prišleka. Mesto Brežice čistimo lahko samo ponoči, ker je čez dan tako zasedeno, da ne prideš skozi," opisuje akcijo in okoliščine Matjaž Resnik.
Sneg so odstranjevali z rednimi ekipami in tako je v čistilnih akcijah delalo skupno 60 do 70 ljudi. Delali so v dveh izmenah, s tem, da so trajale po 12 do 24 ur. V delo pa so 20 do 30 odstotkov več strojev in naprav, kot so jih imeli predvidenih v predhodno sprejetim načrtu.
Kop Brežice skupaj s kooperanti pluži in posipava približno 300 km cest, h katerim je treba prišteti še javne poti v mestu Brežice. V omenjeni januarski čistilni akciji so izvajalci porabili okrog 300 ton soli. Če so že imeli obilo skrbi s snegom, k sreči niso doživljali okvar na strojih. V snežni konici, ko so plužili in posipali, so imeli le dva ali tri "gumidefekte", drugih takih okvar pa ni bilo.
Ker je bilo snega res veliko, so ponekod, kot je videti,  plugi porinili sneg na pločnike. Marsikje tam bo sneg verjetno ostal še vsaj malo časa, zato tam ne bosta odveč dodatna pazljivost in potrpljenje pešcev in voznikov. Ob tako zamašenih pločnikih, ki so nekako rezultat višje sile, bodo verjetno tudi manj strogo ocenjevali delo tistih, ki so sicer uradno dolžni očistiti pločnike v mestu. Po občinskem odloku mora pločnik namreč čistiti tisti, ki ima zraven pločnika parcelo ali hišo.
V Krškem je čistilo in posipalo ceste in ulice tamkajšnje Komunalno stavbno podjetje Kostak s kooperanti. Kostak je zadolžen za mesto in okolico. "Najprej smo očistili ceste, da so bile prevozne, potem smo šli na stopnišča, pločnike in podobna težje dostopna mesta," pravi namestnik vodje Kostakove zimske službe Drago Zadravec. V Kostaku v zimski službi dela do 30 ljudi, dežurajo tudi stroji, in sicer pet kamionov s plugi posipalci, traktorja in greder.
Zima je naložila kar nekaj dodatnega "sezonskega" dela tudi Splošni bolnišnici Brežice. Kot pravi dr. Lorenco Plenković s kirurškega oddelka, so imeli v bolnišnici Zaradi snežnih razmer oziroma ledu 50 odstotkov več poškodb kot običajno. "S tem, da moramo primerjati tako: kadar je lepo vreme, so druge vrste poškodb - ko so kmečka dela, so poškodbe s stroji npr., zdaj pozimi so zvini in zlomi – tipične poškodbe po padcih. Najpogostejše so poškodbe zapestja in kolena. Seveda so med te poškodbe vštete tudi poškodbe pri smučanju," pravi dr. Plenković.
M. Luzar

 Podpis pod fotografijo:
DA SNEG NE BO PREVELIKA NADLOGA
V Krškem so Kostakovi delavci z vedri s soljo ter z lopatami delali varne prehode po stopnicah in podobnih za stroje nedostopnih mestnih predelih. Sneg in led ali pa tudi samo voda na zimskem pločniku ali stopnicah lahko mimoidočega spodneseta, ali ga celo pripeljeta v bolnišnico. Nekateri so pred drsenjem opozarjali z napisi, kot je bil to primer na stopnicah enega od brežiških lokalov.
Foto: M. L. (Martin Luzar).)

KOSTAK SOL ZA POSIPANJE
Krško komunalno podjetje Kostak je v dneh obilnega sneženja delilo občanom sol za posipanje pločnikov. Občani, ki so prišli po sol v Kostakovo skladišče, so je lahko dobili do 20 kg brezplačno. Šole so lahko dobile več omenjenega nepogrešljivega posipa za varnejšo hojo in vožnjo pozimi.

 Radio Brežice, 23. januar 2003
DOBER ODZIV NA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
Po ugotovitvah vodje komunalne dejavnosti v Kostaku Jožeta Leskovarja, so občani Krškega dobro oziroma s potrebno odgovornostjo sprejeli sistem ločenega zbiranja odpadkov. Po mnenju predstavnikov nekaterih krajevnih skupnosti bi bilo morda potrebno malo več dogovarjanja o lokaciji ekoloških otokov. To so mesta, kjer stojijo posode za odpadke. Prispevek Branke Drnovšek.
Kostak je pred uvedbo začetne faze ločenega zbiranja odpadkov naredil temeljito študijo o tem, koliko ekoloških otokov je potrebnih in kje so primerne lokacije.
Postavili so jih 80, to je dvakrat več, kot je siceršnji minimum, ki določa en ekološki otok na 500 prebivalcev. Kljub temu, da se predhodno Kostak ni usklajeval z vsako krajevno skupnostjo o tem, kje je z njihovega vidika najprimernejši prostor za namestitev zbirnih posod, so odprti za mnenja in pobude, torej za spremembe lokacij. Nameravajo namreč izpeljati vse postopke, da bodo zagotovljena vsa soglasja lastnikov zemljišč in do ekoloških otokov urejen dostop z vozili za občane. Ob tem, ko so krški svetniki odpirali različna vprašanja v zvezi z izvajanjem komunalne javne službe v občini, je bil izpostavljen tudi odvoz gnojevke iz prašičje farme na Pristavi. S tem, Kostak nima opravka. Razvoz gnojevke po okoliških travnikih poteka v organizaciji same farme. Svetnike zanima, ali ima takšno početje vpliv na kakovost bližnjih vodnih virov in celo na sam Krakovski gozd zato so zavezali občinske službe, da o tem povprašalo pristojnega inšpektorja in podajo svetnikom poročilo.
Branka Dernovšek

 Sava glas, 23. januar 2003
TOGREL PRED STEČAJEM
Članek v celoti
Ivan Navoj, nekdanji glavni direktor družbe Togrel

 Radio Brežice, 31. januar 2003
V TOGRELU SO UVEDLI STEČAJNI POSTOPEK
Tudi v Togrelu je v minulih dneh uveden stečajni postopek. 149 delavcev, tudi tisti, ki so jih posodili Begradu in Kostaku, v teh dneh dobiva odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Poroča Suzana Vahtarič.
Delavci so slutili, kaj jih čaka, že novembra lani, ko je bilo podjetje vrnjeno Kostaku, ki je dve leti staro spremembo lastništva nad Togrelom izpodbijal s tožbo in takrat prejel pravnomočno sodbo višjega sodišča. Zmaga je bila grenka, meni direktor Kostaka Krško, Božidar Resnik, saj je bil sodni epilog prepozen in jim je ostalo le brezno dolgov. Spomnimo, pred tremi leti je novomeški Begrad postal večinski lastnik krškega Kostaka, ki je posedoval tudi kot hčerinsko podjetje Togrel. Na čelu Kostaka je bila takrat Silvana Mozer z idejo o dokapitalizaciji Togrela tako s strani Kostaka v obliki nepremičnin, kot s strani družbe OSA, danes je to GIPO. Čeprav Mozerjeva ni imela soglasja skupščine Kostaka, je bila dokapitalizacija izvedena. Po dveh letih ju je sodišče razveljavilo, Kostak je zmagal. Novembra lani so podjetje dobili nazaj, že takrat so imeli težave z zagotavljanjem osebnih dohodkov zaposlenim, saj so jim banke pobrale ves denar za plače. Bilanca stanja je po besedah direktorja Togrela, Karla Vardijana ob koncu leta pokazala 283 milijonov izgube brez vštetih plač. Ko bo delavcem prenehalo delovno razmerje, to je petnajst dni po prejemu odločbe, predvidoma bo to v prvi polovici februarja, bo s plačami vred okoli 80 milijonov več izgube, torej okoli 360 milijonov. Po Vardijanovih besedah je nespornih terjatev malo, veliko je spornih, za katere ne vedo, kako se bodo zaključile. Sindikalist zveze svobodnih sindikatov, Marjan Urbanč, je zaskrbljen, res da imajo od dneva uvedbe stečaja, to je 22. januarja dva meseca časa za prijavo terjatev, vendar ga skrbi, kakšna bo usoda zaposlenih. Novo nastala družba bo čez mesec ali dva zaposlila le tretjino delavcev, povprečna starost zaposlenih pa je precej visoka. Enako je bilo v Togrelu kar nekaj invalidov. Resnik pa verjame, da se bo uresničila njegova zahteva izpred dveh let, ko je prevzel vodenje Kostaka; da bo Begrad odkupil zgradbe in zemljišča na lokaciji Togrela, ki je v Kostakovi lasti. Tako bi Begrad marca ustanovil novo družbo, ki bi v začetku zaposlila okoli petdeset nekdanjih delavcev Togrela. A kot kaže, se bo zgodba ponovila tudi v SGP Posavje, ki je po Togrelu še ostalo v GIPO-vem holdingu. Tudi tam je že uveden stečajni postopek.
Suzana Vahtarič

 Posavski obzornik, 2003 (?)
OBČINSKI SVET O KOMUNALI IN PRORAČUNU (?)
Člani Občinskega sveta Občine Krško so se 16. januarja 2003 sestali na prvi letošnji, sicer pa že četrti redni seji, katere dnevni red je poleg pobud in vprašanj ter soglasja k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Krško vseboval dve točki, ki vsako leto sprožita veliko razprav. Tudi tokrat ni bilo drugače, saj so s sprejemanjem Programa dela komunale v Kostaku in Osnutka proračuna v Občini Krško za leto 2003 zaključili pozno.
Po uvodni obrazložitvi pomočnika direktorja Kostaka Jožeta Leskovarja so svetniki načeli mnoga vprašanja, zlasti v zvezi s cenovno politiko za komunalne storitve in nadaljnjimi posodobitvami vodovodov, kanalizacije in gradnjo čistilnih naprav. Ob sprejemu Programa komunale za leto 2003 so svetniki sprejeli tudi predlagano povišanje cen za dejavnost odvajanja odplak z mesecem marcem za 15 odstotkov in za pogrebno-pokopališko dejavnost ter za vzdrževanje tržnice z mesecem aprilom za 15 odstotkov.
Kljub oceni župana Francija Bogoviča, da sta se predvsem zadnji dve proračunski leti za Občino Krško dobro iztekli, saj so ob zaključku leta imeli poravnane vse takrat zapadle obveznosti, je precej razpravljavcev menilo, da bi morali vsaj postopno zmanjšati tako imenovane predobremenitve proračuna, ki zaradi že sklenjenih pogodb svetnikom vsakič močno omejujejo možnost sprotnega odločanja o za njih najpomembnejših projektih. Tako bo tudi iz letošnje, kar 5,2 milijarde tolarjev težke proračunske vreče dejansko mogoče vzeti le še manj kot petino sredstev, ostalo pa so zakonske ali pa že v minulih letih sprejete obveznosti. Po razpravi na občinskem svetu in sprejemu osnutka proračuna je začel teči desetdnevni rok, v katerem lahko svetniki županu pisno še dostavijo spremembe in dopolnitve.

 Dolenjski list, 17. marec 2003 (št. )
PROBLEMATIKA VODOOSKRBE SENOVO – BRESTANICA
V letu 1998 je zaradi občasno onesnaženega vodnega vira Dobrova dozorela odločitev za nadomestni vir. Možnosti so bile:
-nova vrtina Dovško in
-vodni vir rudnik v zapiranju.
Ker je rudnik vodo že izčrpaval na površje iz kote 52 in je analiza izčrpane pitne vode pokazala, da je voda neoporečna in primerna kot pitna voda, smo se skupno z Občino Krško odločili za uporabo vodnega vira. Za navezavo na obstoječe omrežje je bilo potrebno zgraditi povezovalni cevovod iz vhoda v rudnik – Ravne do Senovega (Zdravstveni dom).
Zaradi kvalitete vodnega vira, ki se je dokazala s poročili o preizkusu pitne vode, ob investiciji cevovoda ni bil zgrajen klorinator za eventualno dekontaminacijo vode. Kljub temu, da se je v januarju 2000 pojavila bakteriološka oporečnost. O distribuciji je bil sklenjen tripartitni sporazum, kateri je opredelil tudi obveznosti in odgovornosti distribucije med podpisniki sporazuma, in sicer z Rudnikom v zapiranju Senovo, Občino Krško in Kostakom d.d. Krško.
Med poskusnim obratovanjem v letu 2000 smo opazili »kalnost« vode, vendar analize niso pokazale oporečnosti le-te. Analize tudi skozi vse leto izkazujejo kvalitetno vodo na omrežju. Dne 12.12.2000 smo prekinili poskusno obratovanje za predvideno dobo 3 mesecev, zaradi sanacije rudnika in vodnega vira. Prekinitev se je podaljšala do 14.03.2002, ko smo z Rudnikom v zapiranju Senovo dogovorili ponovno obratovanje, s katerim smo začeli 03.04.2002, po predhodnem pregledu dokumentacije izvedenih del in o neoporečnosti vodnega vira, skladno s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
Dne 10.04.2002 se pojavi na enem odvzemnem mestu oporečni vzorec na vodovodnem omrežju, kateri se kljub izpiranju cevovoda ponovi 17.04. in 29.04.2002. Po sporočilu zavoda, da je vzorec 30.04.2002 odvzet na iztoku iz rudnika močno oporečen s coli klicami, smo 06.05.2002 prekinili obratovanje vodnega vira iz rudnika, saj na sistemu vode ni bilo možno dezinfecirati s klorom. Tako smo prešli na stari vodni vir Dobrova, ki pa ima urejeno kloriranje. Ves čas veljajo ukrepi obveznega prekuhavanja vode iz omrežja. Zaradi vremenskih razmer in primernega kloriranja je od 06.05.2002 dalje voda NEOPOREČNA in vzorci USTREZAJO Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
Voda iz vodnega vira Dobrava je praviloma neoporečna, vendar je kvaliteta močno odvisna od večjih padavin nevihtnega značaja, zato ni možno zagotoviti konstantno kvalitetno vodooskrbo. Dolgoročno vodni vir Dobrava tako ni mogoče opredeliti kot kvalitetni vodni vir za področje senovško – brestaniškega področja, zato upamo, da pride v najkrajšem času do dogovora med lastnikom vodnih virov in upravljavcem, da se na področju senovško – brestaniške doline najde vodni vir, ki bo omogočal nemoteno in kvalitetno oskrbo s pitno vodo vseh uporabnikom.
M. L. (Martin Luzar)

Delo, 13. maj 2003
OBČINA V PRECEPU GRADBINCEV
Krško – Gradbeno podjetje Begrad se počasi umika iz lastništva krškega komunalnega podjetja Kostak, v katerem ima večinski, 54 odstotni delež. Postopek umika delnic je pripravljen, zahteva pa tudi celovito prenovo lastniške strukture Kostaka. Občina Krško kot dvajset odstotni lastnik komunale, si ne želi podobne zgodbe kot v primeru ljubljanskega mestnega holdinga.
Konec lanskega leta so bili končani najpomembnejši sodni postopki, tako ali drugače povezani z Begradovim nakupom večinskega deleža Kostaka. Preden je nov nadzorni svet družbe razrešil staro vodstvo, je namreč Kostak prodal delež v hčerinskem gradbenem podjetju Togrel in ga dokapitaliziral s svojimi nepremičninami. Tako prvo kot drugostopenjsko sodišče je oba posla spoznalo za nična in novemu vodstvu Kostaka vrnilo Togrel in sporne nepremičnine.
Vendar ne v takšnem stanju kot bi si novi lastniki Kostaka verjetno želeli. Togrel je zaradi neporavnanih obveznosti v višini 700 milijonov tolarjev končal v stečaju, tako da Begrad vsaj začasno ni mogel uresničiti svoje prvotne zamisli o prevzemu Togrela z lastniškim deležem v Kostaku, oziroma z izstopom iz lastništva komunalnega podjetja, ki gradbenega podjetja nikoli dejansko ni zanimalo.
Minuli mesec pa je Begrad ostale lastnike družbe obvestil, da je Togrel še mogoče  postaviti na noge, svoje načrte pa bi gradbeno podjetje lahko uresničilo z menjavo določenega dela delnic Kostaka za že omenjene nepremičnine, v katerih Togrel opravlja svojo dejavnost. Po besedah Francija Bogoviča župana občine Krško in tudi člana nadzornega sveta Kostaka, je družba z imenom Begrad Krško, ki bo očitno nasledila Togrel, že registrirana. V skladu z investicijskim načrtom, ki ga je pripravila matična družba, naj bi bilo v novem podjetju zaposlenih 45 delavcev, osnovna dejavnost naslednika Togrela pa ostajajo nizke gradnje in izdelava montažnih gradbenih elementov.
«Ob tem je bila opravljena cenitev nepremičnin, ki so v lasti Kostaka. Po prvih ocenah so te stavbe vredne okrog 30 odstotkov izdanih delnic Kostaka. Begrad se torej v takšnem okviru lahko takoj umakne iz lastništva komunalnega podjetja, ostane pa mu še približno 24 odstotni delež v Kostaku,« razlaga Bogovič.
Ker Begrad umika celoten paket delnic, si lahko občina zagotovi takšen delež v komunalnem podjetju, da se zgodba z njegovim prevzemom ne bi še kdaj ponovila. Na drugi strani pa delež občine naj ne bi presegel 50 odstotkov. «Model nove lastniške strukture je okvirno že izoblikovan, končno besedo pa bo imel pri tem vsekakor občinski svet,« pravi Bogovič. Ne glede na to, lastniški delež občine v Kostaku se bo z umikom delnic Begrada, avtomatično povečal na trideset odstotkov. «Smiselno bi bilo, da dokupimo še nekje do petnajst odstotkov delnic komunalnega podjetja in se torej izognemo težavam kot jih pozna Ljubljana. Nekaj delnic bi ponudili v odkup notranjim zaposlenim, za preostali delež lastništva, ki bo na voljo po umiku Begrada, pa naj bi Kostak poiskal primerne strateške partnerje.« Za lastniško preoblikovanje Kostaka je približno pol leta časa, toliko kolikor pač traja pritožbeni rok v primeru napovedi umika delnic. Ob tem pa  občina namerava na novo urediti sistem javnih gospodarskih služb, in sicer naj bi jih spravila v obliko koncesijskega paketa primernega za komunalno podjetje, v katerem bo imela nekoč tako rekoč kontrolni lastniški delež.
Matej Košir

Radio Brežice, 3. junij 2003
KRŠKI KOSTAK JE ZANIMIV ZA AVSTRIJCE
Sedaj, ko so spori med krškim Kostakom in Togrelom, slednji je žal sedaj v stečaju, razčiščeni preko sodišča, je nastopil čas za lastninsko preoblikovanje Kostaka. To naj bi se uredilo do konca junija, zanimanje za lastniški delež pa kažejo tudi Avstrijci. Prispevek Nade Černič Cvetanovski.
Gradbeno podjetje Begrad, ki je 54% lastnik Kostaka bi rad svoj celotni delež v Kostaku prodal, sredstva pa vložil v novo družbo Begrad Krško, ki je zraslo na pogorišču Togrela in bo sprva v betonarni zaposlovalo 45 delavcev, v kasnejši fazi, ko se bodo ubadali še z visokimi gradnjami, pa naj bi bilo v podjetju zaposlenih skoraj 100 ljudi. Občina Krško ima v Kostaku trenutno 21% lastniški delež, kot pravi krški župan Bogovič, pa je cilj občine, da bi prišla do43% lastništva in da bi postala največji, ne pa večinski lastnik Kostaka. Nekaj možnosti za odkup delnic naj bi dali zaposlenim, 40% pa bi pustili ugodnim vlagateljem, med katerimi bi bili predvsem obrtniki in podjetniki. Da bi v Krškem razčistili, kaj je za občino prava lastniška struktura so formirali posebno komisijo iz vrst vseh svetniških skupin. Njen cilj naj bi bil, da ustvari tako lastniško strukturo, da podjetje Kostak postane pomembna inženiring firma, ki bi lahko prosperirala zlasti na področju nizkih gradenj. Veliko zanimanje za lastniški delež kažejo tudi Avstrijci, s katerimi se je krško vodstvo srečalo že pred tremi leti v krškem Vipapu in že takrat so se pogovarjali o sodelovanju pri sortiranju papirja. Omenjeno podjetje je namreč specializirano za ravnanje z odpadki, odpadnim papirjem in drugim materialom in krška občina v tem vidi veliko možnost in priložnost. Delegacija krške občine se je pred časom že mudila na sedežu podjetja v Avstriji in si med drugim ogledala njihov model ravnanja z odpadki in obrat za predelavo gradbenega materiala. Kot pravi krški župan Bogovič, nameravajo dati Avstrijcem 10% v strukturi Kostaka. Sicer pa 10. junija v Krško prihaja avstrijska delegacija. V tem tednu tečejo zaključni pogovori med občino in Begradom za poplačilo nad Togrelom, še v tem mesecu pa naj bi bila sklicana izredna seja. Kot napoveduje krški župan, naj bi se lastniško preoblikovanje Kostaka v mesecu juniju tudi zaključilo.
Nada Černič Cvetanovski

Sava glas, 12. junij 2003
IZ PROPADLEGA TOGRELA NOVA DRUŽBA BEGRAD KRŠKO
Članek v celoti
B.D./ N.Č.C (Branka Dernovšek / Nada Černič Cvetanovski)

Dolenjski list, 19. junij 2003 (št. )
SUŠA V POSAVJU?
Brežice, Krško – Komunalno stanovanjsko podjetje KOP Brežice upravlja v brežiški občini vodovodne sisteme Brežice, Sromlje, Pišece in Mokrice. Ta štiri omrežja oskrbujejo 20.000 ljudi in ta tem območju v zadnjem sušnem obdobju ni manjkalo vode, kot pravijo v Kopu. Iz lokalnih vodovodov se oskrbuje 4.000 ljudi, in to na Bizeljskem, v Pečicah in ponekod na Gorjancih. Tudi tem večinoma ni manjkalo vode.
Najhuje so sušo verjetno občutili Romi v naselju pri Gazicah, saj je tam v suši presahnil izvir, kjer običajno dobivajo vodo.
V krški občini so po podatkih Komunalnega stavbnega podjetja Kostak Krško nedavno sušno krizno obdobje prebrodili razmeroma dobro. Tam, kjer dobivajo vodo iz velikega javnega vodovodnega sistema, je bilo vode v glavnem dovolj. Pritisk v omrežju na Krškem polju pa se je občutno zmanjšal pozno popoldne in zvečer zaradi velike porabe vode; očitno so takrat prebivalci na veliko zalivali. Na Raki in Senovem ter v nižjem predelu v Kostanjevici, v Podbočju in celo visoko v Gorjancih na Planini v Podbočju v vodooskrbi v teh dneh ni bilo posebnosti, kot navajajo v Kostaku.
Zaradi suše so morali občasno dodajati vodo v vodovodni sistem Dolenja vas, in sicer iz krškega vodovoda. V kostanjeviško vodovodno omrežje, in sicer za Črnečo vas in Črešnjevec, pa so dovažali s cisternami 25 kubikov vode dnevno.
V krški se nekatera naselja oskrbujejo iz vaških vodovodov, ki pa jih ne oskrbuje Kostak. V te kraje vodo vozijo cisterne. V Poklicni gasilski enoti Krško so imeli v zadnjem obdobju nekaj več naročil kot sicer, vendar naročanje vode v cisternah ni bilo tako, da bi morali govoriti o izrednih razmerah zaradi suše. Zelo verjetno pa so vodo naročali tudi pri prostovoljnih gasilskih društvih, ki jih je v občini Krško 25.
 M. L. (Martin Luzar)

Sava glas, 24. julij 2003
SGP POSAVJE SEVNICA V PRISILNO PORAVNAVO
Članek v celoti
Jože Piltaver

Posavski obzornik, julij 2003 (št. 68)
LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE DELNIŠKE DRUŽBE KOSTAK KRŠKO
Kostak Krško je bil ustanovljen 26.2.1954 z Odločbo Občinskega ljudskega odbora Videm Krško, in sicer kot Zavod za komunalno dejavnost Krško. S sklepom Skupščine občine Krško je bilo 21.3.1972 dano soglasje k preimenovanju zavoda v Komunalno stanovanjsko podjetje Krško ali skrajšano - Kostak Krško. Od 1.1.1975 dalje, ko se delovna organizacija Kostak ni več ukvarjala z upravljanjem in gospodarjenjem s stanovanjskim fondom, pa se je podjetje ponovno preimenovalo v Kostak - komunalno stavbno podjetje Krško. Do leta 1993, ko je bil sprejet Zakon o gospodarskih javnih službah, je bil Kostak Krško podjetje posebnega družbenega pomena, ker je opravljalo komunalne dejavnosti. Poleg teh dejavnosti je Kostak Krško opravljal tudi tržne dejavnosti, predvsem s področja gradbeništva.
Leta 1994 se je Kostak Krško na osnovi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij preoblikoval v delniško družbo. V fazi lastninjenja so bili iz premoženja podjetja izločeni infrastrukturni objekti in naprave, ki so bili preneseni na Občino Krško, preostali del pa se je lastninil. Občini Krško je pripadlo 20,853% delnic (glede na strukturo izvajanja gospodarskih javnih služb), 47% jih je prišlo v last upravičencem notranjega odkupa (zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci), preostalih 32% pa skladom oz. PID-om.
Glavne spremembe pri strukturi delnic so nastale konec leta 1999 in v prvi polovici leta 2000, ko se je povečalo število delnic skladov oziroma PID-ov, zmanjšalo pa število delnic upravičencev notranjega odkupa, ki so svoje delnice prodali PID-om.
Do skupščine Kostaka, ki je bila 31.8.2000, se je struktura lastništva delnic tako spremenila, da so imeli PID-i več kot 50%, Občina Krško še vedno 20,853%, preostanek pa udeleženci notranjega odkupa. Večinski paket delnic Kostaka je od PID-ov kupil novomeški Begrad in tako pridobil možnost samostojnega odločanja o vseh zadevah, ki se sprejemajo z večino glasov zastopanega kapitala na skupščini. S tako večino se med drugim tudi imenuje nadzorni svet družbe ter odloča o dobičku. Begrad je paket delnic kupil z namenom, da prevzame hčerinsko podjetje Togrel, vendar je takratna direktorica z dokapitalizacijo večinski delež v Togrelu odprodala podjetju Osa.
Jeseni 2002 so bili pravnomočno končani sodni spori glede te odprodaje in dokapitalizacije Togrela ter kredita, ki ga je Kostak dal Togrelu še v času pred odprodajo večinskega deleža v septembru 2000. Vsa pravna dejanja v zvezi z odprodajo večinskega deleža v družbi Togrel in dokapitalizacijo Togrela so bila pravnomočno ugotovljena za nična, Kostaku pa je bil tudi pravnomočno priznan dolg Togrela iz naslova vračila kredita. S tem je Kostak dobil v celoti v upravljanje Togrel, nesporna pa je postala tudi lastnina Kostaka na nepremičninah, ki jih je za svojo dejavnost uporabljal Togrel. Zaradi izgube v poslovanju in velike prezadolženosti Togrela je bil v januarju 2003 uveden stečajni postopek nad Togrelom.
Z dokončno razrešitvijo sporov glede Togrela so nastali pogoji, da Begrad izvede svojo namero, ki jo je izrazil že ob prevzemu Kostaka. Zaradi stečaja v Togrelu je Begrad Novo mesto ustanovil hčerinsko družbo v Krškem, ki bo na lokaciji Togrela izvajala dejavnost visokih gradenj in proizvodnje gradbenih elementov. Kostak bo tako izvajal dejavnosti gospodarskih javnih služb, nizkih gradenj in drugih tržnih dejavnosti, ne pa tudi visokih gradenj in proizvodnje gradbenih elementov.
Zaradi navedenega so se ponovno začele aktivnosti v zvezi s spremembo kapitalske strukture v Kostaku. Zaradi dosedanjih sklepov občinskega sveta in že obstoječega delničarstva Občine Krško v Kostaku in zavarovanja občinskih interesov v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja Kostak, je župan imenoval komisijo za spremljanje lastninskega preoblikovanja družbe Kostak Krško v sestavi Franc Bogovič kot predsednik in člani Rafael Jurečič, Jadranka Gabrič, Martin Kodrič, Peter Žigante, Rajmond Veber, Miran Stanko in Anton Bučar. Komisija se je v maju in juniju večkrat sestala z možnimi domačimi strateškimi partnerji ter v sredini julija tudi s kolegijem občinskega sveta. Prav tako so člani komisije sodelovali na sestanku v Begradu d.d. Novo mesto ter konec maja sodelovali na ogledu pri možnem tujem strateškem partnerju Brantner Walter Ges.m.b.H. iz Avstrije, ki se ukvarja z zbiranjem, recikliranjem in prodajo koristnih odpadkov v zgornji Avstriji.
Komisija je poenoteno zavzela naslednja stališča:
- da je izstop Begrada iz kapitalske strukture Kostaka v celoti in zmanjšanje kapitala Kostaka z odprodajo nepremičnim na lokaciji Togrela, pridobljenih z nakupom od Pionirja v stečaju, sprejemljivo,
- da Občina Krško poskuša priti do 43% ali več delnic Kostaka,
- da se podpira vstop domačih strateških partnerjev v kapitalsko strukturo do 30 % in vstop tujega strateškega partnerja (Brantner Avstrija) od 10% do 15%,
- da se podpira takšna lastniška struktura, v kateri bo imelo poslovodstvo in delničarji notranjega odkupa od 10% do 15%. Na ta način, s tremi lastniškimi stebri – Občino Krško, strateškimi vlagatelji in zaposlenimi – nastaja lastniška struktura, ki bo imela dolgoročni interes za stabilno poslovanje, ne pa zgolj kratkoročne interese kapitalskih prihodkov iz lastniškega deleža,
- da se podpre ureditev gospodarskih javnih služb v obliki koncesionirane gospodarske javne službe z razpisom koncesije za cel paket gospodarskih javnih služb, za katere bo občina imela interes, da jih izvaja en koncesionar.
Občinski svet je sprejel sklep, s katerim podpira izstop Begrada iz lastniške strukture Kostaka. Občina Krško bo s tem in z dodatnim nakupom delnic v višini 70 mio SIT, ki bo realiziran prihodnje leto, postala 43% lastnik Kostaka Krško.
Občina Krško je svojo odločitev sprejela na osnovi tehtanja različnih argumentov, in sicer, da je potrebno vlogo oz. delež občine povečati zaradi zavarovanja interesov v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb, hkrati pa ohraniti zanimivo lastniško strukturo za vlaganje drugih strateških partnerjev v Kostak, saj bi v nasprotnem primeru morala občina kupiti celoten paket delnic, za kar bi morala plačati približno 400 mio SIT.
Takšen nakup bi zelo obremenil občinski proračun ter hkrati zmanjšal razvojni potencial Kostaka, zato je bila sprejeta odločitev, da naj delež Občine Krško znaša 43%. S takim deležem občine bo verjetno tudi onemogočeno, da bi kdorkoli prevzel delež večji od 50%. Takšna struktura tudi pomeni, da noben delničar ne bo imel polovico ali tri četrtine kapitala, zato bo za odločanje o najpomembnejših odločitvah nujno povezovanje interesov delničarjev. S 43% deležem bo imela Občina Krško takšen vpliv, da se brez njene volje ne bodo mogle sprejemati najpomembnejše odločitve, ki se na skupščini sprejemajo s tričetrtinsko večino zastopanega kapitala, kot so sprememba statuta, povečanje in zmanjšanje kapitala, statusne spremembe, prenehanje družbe, izključitev prednostne pravice delničarjev pri novi izdaji delnic, predčasen odpoklic članov nadzornega sveta in drugi primeri, ki jih določa statut ali zakon.

Struktura lastništva leta 1994

Struktura lastništva 31.12.2002

Predvidena nova struktura lastništva

Posavski obzornik, julij 2003 (št. 68)
ČUDNA TRGOVANJA
Občinski svet občine krško je na četrtkovi seji, dne 24.7.2003 med drugim obravnaval tudi problematiko lastninskega preoblikovanja podjetja Kostak, d.d.. Podjetje Kostak je leta 1993, ko je bil sprejet Zakon o gospodarskih javnih službah, bilo podjetje posebnega družbenega pomena, ker je opravljalo komunalne dejavnosti. Poleg komunalnih dejavnosti pa je podjetje opravljalo tudi tržne dejavnosti, predvsem s področja gradbeništva. V letu 1993 se je podjetje Kostak preoblikovalo v delniško družbo. Pri lastninjenju podjetja Kostak je sodeloval tudi sedanji direktor občinske uprave g. Glinšek Franc, ki je bil leta 1993 načelnik oddelka za gospodarstvo infrastrukturo na občini Krško in kateri ima tudi največ zaslug za to, da je občina Krško pri lastninjenju podjetja Kostak pridobila samo 20,853 % delnic, kar številčno pomeni 12.244 delnic. Ob lastninjenju podjetja Kostak je bila vrednost delnice 4.000 SIT. Iz gradiva o poteku lastninjenja je razvidno, da je bila občina Krško ob lastninjenju podjetja izjemno oškodovana.
Po lastninskem preoblikovanju podjetja Kostak v letu 1993, je podjetje še naprej za občino Krško opravljalo dejavnosti s področja vodooskrbe, odvajanja padavinskih in odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki, odlaganja komunalnih odpadkov, upravljanje tržnice, delno pa je tudi opravljalo pokopališko in pogrebno dejavnost. Cene za opravljanje navedenih dejavnosti so skozi celoletno obdobje izjemno naraščale, kar smo občani občutili na položnicah. Denar, ki smo ga občani plačevali preko položnic podjetju Kostak, pa še zdaleč ni zadoščal delniški družbi za upravljanje prej navedenih dejavnosti. Velike izgube je bilo potrebno pokrivati iz občinskega proračuna. Ker občina Krško, glede na lastniški delež, ni imela zadostnega vpliva pri sprejemanju odločitev v podjetju Kostak, se je v podjetju dogajalo marsikaj. V letu 2000 se je struktura lastništva delnic spremenila tako, da so PID-i imeli več kot 50 % podjetja Kostak v svoji lasti. Istega leta je PID-ove delnice odkupil koncern Begrad, d.d. iz Novega mesta in tako postal večinski lastnik podjetja Kostak. Podjetje Kostak je bilo zanimivo za Begrad zaradi hčerinskega podjetja Togrel, ki je bilo v popolni lastni podjetja Kostak. V letošnjem letu pa je vodstvo podjetja Begrad izrazilo željo po izstopu iz družbe Kostak  in sicer tako, da obdrži v svoji lasti celotno premoženje Togrela, preostale delnice pa odproda. Vodstvo podjetja Begrad je izstop iz družbe Kostak pogojevalo s pridobitvijo monopola nad visokimi gradnjami na območju občine Krško. Na predlog župana Franca Bogoviča, se je občinski svet odločil, da bo občina Krško odkupila od družbe Kostak 3356 delnic po ceni 15.000 SIT v skupni vrednosti 50.340.000,00 SIT in 1600 delnic po ceni 12.045,00 SIT v skupni vrednosti 19.272.000,00. Občina Krško bo tako skupaj kupila 4.956 delnic družbe Kostak po povprečni ceni 14.046,00 SIT v skupni vrednosti 69.612.000,00 SIT(znesek ne vsebuje stroškov financiranja) in bo imela skupaj v lasti 17.200 delnic, kar bo predstavljalo 43% osnovnega kapitala družbe Kostak. Ostale delnice bodo odkupili domači investitorji, poslovodstvo, avstrijsko podjetje Brantner ter mali delničarji. Sprejeta je bila tudi odločitev, da se izvajanje gospodarskih javnih služb v občini Krško podelil z enotnim koncesijskim aktom. V svetniški skupini N.Si smo predlogu, župana Franca Bogoviča, močno nasprotovali, ker:
1.      menimo, da bi bilo pred odločanjem o tako pomembni zadevi, potrebno narediti nekaj primerjalnih izračunov in tako ugotoviti, katera varianta oddaja del s področja gospodarskih javnih služb, bi bila za občane najugodnejša. Predlagali smo, de se opravi izračun za primer podelitve koncesije in za primer ustanovitve javnega podjetja;
2.      menimo, da v tem trenutku občini Krško ni potrebno povečati deleža v podjetju Kostak, saj zakon o izvajanju gospodarskih javnih služb omogoča občini oddajo del, s področja komunale, s podelitvijo koncesije, ustanovitvijo javnega podjetja, itn.;
3.      se že več let krši zakon o izvajanju javnih služb in bi to področje moralo biti urejeno že pred leti, vsekakor pa pred nakupom delnic;
4.      bi bilo smiselno, vkolikor bi to pokazal primerjalni izračun, imeti v podjetju Kostak vsaj 51 % delež in bi tako občina imela tudi večinski delež pri odločanju in nadzoru družbe Kostak. S povečanjem deleža na 43% si omenjenih pravic občina ne zagotavlja;
5.      smo prepričani, da je delnica močno precenjena in znaša v povprečju 14.046.000 SIT, ob lastninjenju podjetja Kostak v letu 1993 pa je bila njena vrednost komaj 4.000 SIT;
6.      se ne strinjamo, da se z eno koncesijsko pogodbo oddajo vsa dela s področja gospodarskih javnih služb;
7.      obstaja resna nevarnost, da se bo na razpis za izvajanje gospodarskih javnih služb prijavilo več izvajalcev in se lahko zgodi, da bo domače podjetje Kostak, kljub visokim ciljem, ostalo brez dela;
8.      menimo, da je razvrednotenje podjetja Kostak v letu 1993 in nepravilnosti pri lastninjenju podjetja istega leta, nato izkazovanju izgub, ki jih je pokrival občinski proračun, različni prevzemi, nerazumno visok dvig vrednosti podjetja Kostak v letošnjem letu in nazadnje še kupovanje svojega premoženja po visoki ceni, kriminalno dejanje. Primer je močno podoben primeru SIB banke.
Predlogov in opozoril, ki smo jih predlagali v svetniški skupini N.Si, župan Franci Bogovič in ostali svetniki, niso vzeli resno in smo bili preglasovani. V svetniški skupini N.Si se resno sprašujemo, kam nas takšna početja vodijo. Nič več se ne čudimo, da imamo toliko kar čez noč nastalih kapitalistov, po drugi strani pa revežev, ki nimajo niti za osnovno preživetje. Bo v naši občini in državi sploh še možno narediti red, se sprašujemo v svetniški skupini N.Si?
Svetniška skupina N.Si

TV Krško, 29. julij 2003
LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE DRUŽBE KOSTAK
Občinski svet občine Krško je minuli četrtek na 9.seji izglasoval sklep o lastninskem preoblikovanju družbe Kostak, iz kapitalske strukture katere se v celoti umika novomeška gradbena družba Begrad. Največji delež delnic družbe Begrad, ki ima trenutno 18.714 delnic ali več kot 54 odstotni lastniški delež v Kostaku, bo plačan oziroma pobotan z nepremičninami na lokaciji Togrel, kjer bo družba Begrad nadaljevala proizvodnjo gradbenih elementov. Preostanek večinskega paketa Begradovih delnic, gre za okoli 6000 delnic, bodo odkupili domači investitorji, od tega v prihodnjem letu iz sredstev proračuna, na podlagi sprejetega sklepa občinskega sveta - občina Krško, ki bo z nakupom pridobila 43 odstotkov osnovnega kapitala družbe Kostak. S takšnim lastniškim deležem bo Občina Krško pravzaprav preprečila, da bi kdorkoli v bodoče lahko prevzel več kot 50 odstotni lastniški delež Kostaka, občina pa bo imela takšen vpliv, da se brez njene volje ali soglasja ne bodo mogle sprejemati najpomembnejše odločitve. Kljub temu so v stranki Nova Slovenija menili, da bi si občina morala zagotoviti vsaj večinski, 51odstotni lastniški delež v Kostaku.
Martin Kodrič - izjava
Občina Krško pa bo tudi pristopila tudi k celoviti ureditvi tega področja s pripravo koncesijskega akta. Koncesija pa bo v skladu z zakonom podeljena na podlagi javnega razpisa, zato pomisleki s strani članov občinskega sveta tudi glede tega. 
Ivan Petrišič - izjava
Vendar pa se predvideva, da bo glede na to, da Kostak na tem obočju že desetletja poleg tržne dejavnosti opravlja tudi dejavnost gospodarske javne službe in je temu primerno tudi tehnološko opremljen, da bo najugodnejši ponudnik na razpisu. V Kostaku tudi menijo, da bodo z novo lastniško strukturo tudi lažje oblikovali poslovno politiko in razvoj.
Božidar Resnik, direktor Kostak d.d. - izjavaZadnji dve leti potekajo razgovori o kapitalskem povezovanju tudi z močnim podjetjem in sosednje Avstrije – Brantner Walter, ki se ukvarja z zbiranjem, recikliranjem in prodajo koristnih odpadkov v zgornji Avstriji. Na podlagi kapitalske povezave, firma Brantner naj bi kupila tudi 10 odstotni lastniški delež Kostaka, naj bi Kostak dosegel močnejši položaj in v večnji meri sodeloval na projektih s področja varstva okolja, ki bodo financirani iz državnih sredstev in skladov evropske unije.
In kaj se danes dogaja na lokacija nekdanjega Togrela, ki je šel konec lanskega leta v stečajni postopek in v katerem je bilo zaposlenih okoli 130 delavcev? Direktor novomeškega Begrada napoveduje ponovni vzpon podjetja.
Franc Panjan, direktor Begrad d.d. Novo mesto - izjava
Sicer pa sta direktorja krškega Kostaka in novomeškega Begrada še pred sejo podpisala protokol  o izstopu družbe Begrad in kapitalske strukture Kostaka. Glede na to, da pa je bilo to zadnje zasedanje občinskega sveta pred enomesečnim poletnim dopustom članov občinskega sveta, smo povprašali nekatere, kaka so zadovoljni s polletnimi rezultati dela v občinskih klopeh in tudi, kam nameravajo na dopust. Pa poglejmo še to.
Bojana Mavsar

TV Slovenija, 3. september 2003
KRŠKA KOMUNALA SPET OBČINSKA
Napoved: Po treh letih sporov na sodiščih, dokazovanja ničnosti lastninjenja Togrela, se gradbeno podjetje Begrad, ki je bil doslej večinski lastniki komunalnega podjetja Kostak iz Krškega iz njega umika. Svoj 54% lastniški delež bo Begrad zamenjal z nepremičninami podjetja Togrel, ki je šlo medtem v stečaj, del pa bo prodal občini in drugim partnerjem.
Izstop Begrada iz Kostaka sta omogočila skupščina delničarjev in krški občinski svet, ki je dal soglasje za povečanje občinskega deleža iz sedanjih 21 na 43 odstotkov. To se bo zgodilo prihodnje leto, ker ta nakup ni bil predviden v letošnjem proračunu. Občina tako postaja največji lastnik komunalnega podjetja. Kaj pa je dosedanja negotovost pomenila za Kostak?
Božidar Resnik - direktor Kostak Krško d.d. - izjava
V Kostaku nameravajo svojo dejavnost še širiti, prav tako v Begradu, kjer so po stečaju Togrela že ustanovili svoje podjetje Begrad Krško in zaposlili prve delavce.
Franc Panjan - direktor Begrad d.d. – izjava
Begrad in Kostak nameravata, kljub spremenjeni lastniški strukturi, še naprej sodelovati, predvsem na področju visokih gradenj.
Goran Rovan

Dolenjski list, 26. september 2003 (št.)
REŠUJEJO JIH S CISTERNAMI
Vodovod na Sremiču in Bučerci brez nekdanjega izvira – KS, akcija in gasilci v akciji – Drugo leto na glavni vodovod
Krško – Potem ko je pred časom presahnil izvir vodovoda za Sremič in Bučerco, se je pojavilo vprašanje, kako oskrbeti območje z vodo. Na hitro so rešili problem tako, da so jo začeli dovažati. Vodo vozijo z razumevanjem občine in velikim razumevanjem PGD Krško ter tudi krških poklicnih gasilcev, kot poudarjajo v krajevni skupnosti mesta Krško.  
Začasna oskrba, tj. dovažanje s cisternami, še traja, vendar tak način še zdaleč ni prava, predvsem pa ne dolgoročna rešitev za Sremič in Bučerco. Tega se še kako zavedajo v KS mesta Krško. "Prihodnje leto gremo v izgradnjo tamkajšnjega vodovoda. Omrežje bo priključeno na glavni krški vodovod, ki bo v upravljanju Kostaka," pravi predsednik sveta KS mesta Krško Jože Habinc.
Zdaj je vodovod za Sremič in Bučerco vaški. Ne upravlja in ne popravlja ga komunalno podjetje, kar se je izkazalo za veliko pomanjkljivost prav ob omenjeni letošnji suši.
Na Sremiču in Bučerci bi ostalo brez vode – če te ne bi vozili s cisternami – kakih 80 odjemalcev. Poleg stalnih domačij so tam tudi zidanice. Poraba vode se povečuje tudi zato, ker se ljudje za stalno naseljujejo v vikende, medtem ko so v preteklosti prihajali na znano vinorodno in turistično območje le občasno.
M. L. (Martin Luzar)

 Glasnik Kostaka, september 2003 (št. 9)
POSLOVANJE DRUŽBE KOSTAK V LETU 2002,
LASTNINSKA KONSOLIDACIJA IN NAČRTI ZA PRIHODNOST
Po končanih dopustniških dneh, s katerimi smo zaključili enoletni delovni ciklus, je prav, da pogledamo rezultate opravljenega dela, jih primerjamo z načrtovanimi, ugotovimo, kako uspešni smo bili, nato pa si zastavimo nove cilje in pripravimo plane.  Uprava  je bila kljub hudi vročini letos v poletnih mesecih zelo aktivna. Potrebne so bile še zadnje korekcije in priprave na zaključek lastninske konsolidacije družbe Kostak. Prelomnico je predstavljal končni sodni epilog v zvezi s sporom z družbo Togrel. Sledil je stečajni postopek Togrela in izražen interes Begrada po izstopu iz lastninske strukture Kostaka. Njegov osnovi namen ob nakupu delnic Kostaka je bil namreč ravno prevzem lastništva nad družbo Togrel (proizvodnje in nepremičnin). 24.7.2003 je potekala seja občinskega sveta Občine Krško, kjer so svetniki obravnavali in izglasovali lastninsko konsolidacijo družbe Kostak d.d., z izstopom večinskega lastnika Begrad d.d. Novo mesto, ter posledično prerazporeditev delnic in zmanjšanje osnovnega kapitala družbe Kostak. Podpisan je bil protokol o aktivnostih  glede izstopa delničarja družbe Begrad d.d. iz kapitalske strukture družbe Kostak d.d., skupščina pa je sprejete sklepe potrdila. 
Zaplet s Togrelom je delno zameglil ostale dosežke naše družbe.  Poslovno leto se sicer konča z decembrom, vendar  je celoten postopek zaključen šele ob koncu prve polovice naslednjega leta. Ugotavljanju rezultatov sledi priprava letnega poročila, ki ga nato pregleda in revidira revizijska hiše, zatem ga  obravnava nadzorni svet, dokončno pa ga sprejme in  potrdi skupščina. Družba je z rezultati zadovoljna. Uprava, vodstveni delavci in vsi zaposleni so v glavnem izpolnili vse naloge, zapisane v programu dela. Leto 2002 je zaznamovalo povečanje kvalitete  komunalnih in drugih storitev ter zadovoljstvo potrošnikov, povečanje poslovne učinkovitosti in dolgoročno sodelovanje s poslovnimi partnerji, povečanje vrednosti premoženja lastnikov in upoštevanja njihovih interesov, zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih ter njihovo izobraževanje, izboljšan informacijski sistem ter večji poudarek na odnosih z javnostjo.
K doseženim rezultatom je pripomogel vsak zaposleni v družbi. Zahvaljujemo se za vaš trud in prizadevnost.
Pomembnejši podatki o poslovanju družbe Kostak  v letu 2002
Čisti prihodki iz prodaje, doseženi v dejavnostih gospodarskih javnih služb, so se glede na preteklo leto povečali za 4 %, zbrana sredstva tarifnega sistema pa za 8 %. Prihodki, doseženi v tržnih dejavnostih, so po recesiji v letu 2001 doseženi v višini 2.325.820 tisoč sit, kar pomeni 57% povečanje glede na preteklo leto.
Čisti dobiček je zaradi oblikovanega popravka dolgoročne finančne naložbe v višini 7.365 tisoč sit in kratkoročne finančne naložbe v višini  54.089 tisoč sit do odvisne družbe Togrel nižji kot preteklo leto, brez upoštevanja popravka finančne naložbe pa bi znašal 67.158 tisoč sit.
Akumulacija, ki predstavlja notranje vire in je opredeljena kot vsota dobička in amortizacije, znaša 308.507 tisoč sit, brez upoštevane amortizacije za sredstva v upravljanju pa 100.753 tisoč sit.
Najbolj, kar za 57%  glede na leto 2001, so se v letu 2002 povečali prihodki tržnih dejavnosti, ki so ustvarile  77 % prihodkov družbe Kostak. Najpomembnejše tržne dejavnosti so:
- Tržne dejavnosti komunale, ki se navezujejo na GJS in so ustvarile 11% prihodkov tržnih dejavnosti,
- Sektor nizkih gradenj, za katerega je v letu 2002 značilna visoka rast prometa in uspešno poslovanje, je ustvaril 60% prihodkov tržnih dejavnosti,
- Sektor vzdrževalnih in čistilnih del, ki je vezan na enega naročnika - Nuklearno elektrarno Krško, je v letu 2002 ustvaril 20% prihodkov tržnih dejavnosti,
- Trgovina, katere prodajni program se je v letu 2002 razširil tudi na prodajo elektro materiala in kurilnega olja, je ustvarila 7% prihodkov tržnih dejavnosti.
Konec leta 2002 je bilo v družbi Kostak zaposlenih 261 delavcev, od katerih je imelo 40 delavcev  sklenjena delovna razmerja za določen čas.
Načrti za prihodnost
V letu 2003 bo družba Kostak d.d. delovala na področju povezovanja in skupnega nastopanja podjetij, ki opravljajo gospodarske javne službe na območju Posavja ter pri pridobivanju poslov pri izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi in večjih investicij na področju Posavja. Na kadrovskem področju načrtujemo obsežen program dodatnega usposabljanja oz. izobraževanja za zaposlene ter uvajanje dela s posodobljenimi tehnologijami. Prav tako bo v prihodnje večji poudarek na komunikacijskih tehnologijah in informiranju.
V gospodarskem načrtu za leto 2003 je uprava družbe opredelila ključne elemente poslovanja družbe Kostak v prihodnosti:
- ustvariti kupcem in okolju prijazno podjetje, ki bo kakovostno izvajalo vse dejavnosti, ki se medsebojno dopolnjujejo in s tem ustvarilo konkurenčno prednost na trgu,
- dolgoročno pridobiti v izvajanje vse gospodarske javne službe,
- vzpostaviti dobre in predvsem dolgoročne partnerske odnose,
- razvijati specifično dejavnost izgradnje gospodarske infrastrukture in s tem doseči čim večji tržni delež,
- na področju elektronskega poslovanja postati prepoznavna družba v okolju,
- zagotoviti pogoje za nemoteno izvajanje vseh dejavnosti ter doseči uravnoteženo poslovanje vsake dejavnosti, ki jo družba izvaja, posebej,
- povečati kvaliteto komunalnih in drugih storitev ter nadaljevati s postopki za pridobitev certifikata kakovosti in HACCP,
- realizirati investicijski program in odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja,
- podpirati izobraževanje kadrov in s tem izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih ter nadgraditi njihovo motivacijo.
+ pomembnejši podatki

Glasnik Kostaka, september 2003 (št. 9)
ZGRAJEN ZBIRNI CENTER NA ODLAGALIŠČU ODPADKOV SPODNJI STARI GRAD
Končali smo z izgradnjo zbirnega centra na vhodu na odlagališče Spodnji Stari grad.
Gradnja zbirnega centra je povezana z ločevanjem koristih odpadkov, s katerim smo v podjetju Kostak Krško pričeli v letu 2002 s postavitvijo 89 ekoloških otokov. V mesecu juliju in avgustu 2003 smo jih dodatno postavili še 25 in omogočili odlaganje ločeno zbranih frakcij na celotnem območju občine Krško. V letu 2003 smo, vključno z mesecem julijem, z ločenim zbiranjem na ekoloških otokih zbrali 39.3 ton papirja, 14.4 ton plastike in 61.5 ton stekla.
Do konca meseca julija smo zaradi uvedbe ločenega zbiranja na odlagališču nenevarnih odpadkov Spodnji Stari grad, odložili 2.132 m3 manj odpadkov, kar predstavlja 4,8 % vseh odloženih odpadkov v občini Krško.
Na reciklažnem dvorišču Zbirnega centra Spodnji Stari Grad  poteka sprejem ostanka odpadkov, pomoč in usmerjanje občanov oziroma strank pri prevozu in odlaganju odpadkov, kontrola dostavljenega materiala in vodenje evidenc, informiranje centrale o stanju na zbirnem centru (poročila o poteku del na zbirnem centru) ter obdelava in plasma ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih. Papir, zbran na ekoloških otokih, se sortira (ločuje se karton od ostalega papirja), nato se stisne in balira s pomočjo stiskalnobalirne naprave, ki je nova pridobitev zbirnega centra. Steklo se sortira, vendar se ga ne stiska ali balira. Pri sortiranju plastike se ločeno  zbira PE-folija in PET-embalaža (ločuje se prozorno embalažo, prozorno modro embalažo in mešano embalažo, v kateri sta zelena in rumena embalaža), nato pa se že presortirana plastika stiska in balira.  Sortirajo se tudi kosovni odpadki, ki jih zberemo v polletnih akcijah. Vse sortiranje poteka ročno.
Dodatno  se bo na reciklažnem dvorišču Zbirnega centra Spodnji Stari Grad izvajalo tehtanje pripeljanih količin odpadkov (le to sedaj poteka na tehtnici v Vipapu), kompostiranje bioloških odpadkov, s pričetkom ločenega zbiranja pri gospodinjstvih, sprejemanje kosovnih odpadkov skozi vse leto, sprejemanje nevarnih odpadkov skozi vse leto, sprejemanje gradbenih odpadkov skozi vse leto in plasman ločeno zbranih frakcij in pridelanega komposta.Z ločenim zbiranjem odpadkov, ki se začne že v samem gospodinjstvu,  smo prebivalci občine Krško prispevali k razbremenitvi odlagališča Spodnji Stari grad in slovenski industriji zagotovili stalen vir sekundarnih surovin.
Vsi zaposleni v podjetju moramo biti vzor našim otrokom, sosedom in prijateljem ter jih usmerjati k ločevanju odpadkov. Hkrati vas prosimo, da nas obveščate o polnosti katerega izmed postavljenih ekoloških otokov, saj bomo s skupnimi močmi prispevali k boljši organizaciji samega odvoza in večjemu zadovoljstvu naših uporabnikov. Za posredovanje informacij  lahko izpolnite Obrazec o polnosti posode na ekološkem otoku, ki je objavljen na spletni strani našega podjetja, v rubriki Obrazci ali pa pokličite na telefonsko številko 07 48 17 229.

 NOVO VOZILO CAPPELLOTTO
Naše podjetje izvaja široko paleto najrazličnejših dejavnosti. Ni nam vseeno, v kakšnem okolju živimo, trudimo pa slediti tudi novo postavljenim zahtevam, ki nam jih nalaga zakon in jih moramo spoštovati tako izvajalci dejavnosti odvajanja odplak kot povzročitelj, zato smo v poletnih mesecih nabavili novo specialno vozilo za čiščenje kanalizacije z visokotlačno črpalko s pritiskom 220 bar, z možnostjo čiščenja v dolžini 80 m, s katerim lahko očistimo vse usedline in odtočne cevi, od WC jev do glavnih kanalizacijskih kolektorjev, profilov od  premera 50 mm do premera 1000 mm. Ker je vozilo kombinirano, lahko vse odpadke posesa. Dolžina sesalne cevi je 40 m, kar nam bo omogočalo praznjenje najbolj nedostopnih jaškov in greznic z enkratnim odvozom, s cisterno prostornine 6 m3, z  odvozom odpadkov na čistilno napravo.
+ fotografije

 PROJEKT ISO 9001
Eden  pomembnejših ciljev naše družbe v letu 2003 je pridobitev certifikata ISO 9001. ISO 9001 je mednarodno priznan standard, ki ureja sistem vodenja kakovosti in predstavlja urejen način doseganja skladnosti z zahtevami in pričakovanji. Za pridobitev standarda smo se odločili, ker želimo izboljšati našo konkurenčno prednost, izboljšati urejenost procesov, odgovornosti in ker verjamemo, da bo pripomogel k izboljšanju kakovosti našega poslovanja.
Standard bomo v prvi fazi uvedli za procese:
- čiščenja poslovnih in proizvodnih procesov.
- oskrbe s pitno vodo.
- izvajanje storitev ravnanja z odpadki.
- izvajanje tržnih storitev za sektor komunale.
Standard sam predpisuje zahteve in področja, ki jih mora podjetje urediti v svojem poslovanju. Če to prikažemo na primeru, standard recimo predpisuje, da mora biti zagotovljena sledljivost reklamacij. Podjetje samo nato predvidi in zapiše, na kakšen način bo ugotavljalo, beležilo, spremljalo reklamacije, kdo je odgovoren za spremljanje, kdo za nadzor, kdaj in kako se reklamacije analizirajo in rešujejo. Sami sebi torej predpišemo postopek, ki ga moramo pri delu upoštevati. Opisan postopek imenujemo Organizacijski predpis, postopek, ki podrobneje opredeljuje navodila za delo, pa imenujemo Organizacijsko navodilo. Krovni dokument, v katerem se bomo opredelili, zakaj smo pristopili k standardu, katere postopke bomo uredili po tem standardu in ki bo kot neka prva izkaznica naše organiziranosti, pa se bo imenoval Poslovnik kakovosti. 
Za pridobitev certifikata bomo morali dokazati, da smo v teh predpisih zajeli vse elemente, ki jih standard minimalno zahteva in dokazati, da dejansko delamo tako, kot smo si predpisali. Ta preverjanja imenujemo presoje, ki so notranje in zunanje. Pri notranjih izvajamo presojo notranji presojevalci, ki smo se za to izobrazili, zunanjo presojo pa izvajajo presojevalci iz pooblaščene organizacije za certificiranje. 
V podjetju trenutno končujemo fazo pripravljanja dokumentacije, ki jo bomo poslali v pregled še v tem mesecu. Izvedli smo že prvo notranjo presojo,  kjer smo ugotovili določene neskladnosti in jih v tem času odpravljamo. Konec septembra bomo izvedli še eno notranjo presojo, naš cilj pa je v tem letu uspešno opraviti tudi zunanjo presojo in pridobiti certifikat.
S samo pridobitvijo  se  projekt ne bo končal. Nasprotno. Postal bo način našega delovanja. Za ohranjanje certifikata je namreč potrebno  vsako leto vsaj enkrat izvesti notranjo in zunanjo presojo, vsako tretje leto pa poteka recertificiranje. Če se pri zunanji presoji ugotovi hujša neskladnost, lahko certifikat izgubimo. Z odločitvijo za pridobitev certifikata smo se torej odločili, da bomo s tam standardom živeli in delali v skladu z  njim. To pa  ne pomeni, da bomo sedaj vrsto let delati nespremenjeno.  Sistem je živ, dopušča in celo vzpodbuja spremembe, potrebno je le  sproti prilagajati zapisane postopke.
»Strokovno, vestno in odgovorno delo je naše vodilo.«

 Glasnik Kostaka, september 2003 (št. 9)
SODELOVANJE Z OSNOVNIMI ŠOLAMI
V letu 2002 smo se pri uvajanju projekta ločenega zbiranja odpadkov povezali s predstavniki osnovnih šol in skušali preko osnovnošolcev vplivati na zavest občanov o varovanju okolja. Zaznali smo, da po šolah poteka veliko aktivnosti za izboljšanje odnosa do okolja in da nekateri mentorji posvečajo tej temi veliko pozornosti. Nekatere šole pri tem še posebej izstopajo. Osnovna  šola Senovo je pridobila Eko zastavo in  postala prava Eko šola. Zbrali so največ odpadnega papirja, posneli Eko film, sodelovali na Eko bazarju v Ljubljani, izbirali Eko lepotico in izvajali še vrsto aktivnosti. Osnovna šola Raka je bila pobudnik akcije zbiranja plastičnih in kovinskih zamaškov. S to akcijo se otroci navajajo na sortiranje, navado pa nato prenesejo v družine. Pokrovčke so zbirale štiri šole in jih skupaj zbrale kar celo tono.  Za zaključek dobrega sodelovanja, nagrado učencem in vzpodbudo za še tesnejše in prepotrebno sodelovanje, smo 23.6.2003 organizirali izlet za 90 učencev iz vseh devetih osnovnih šol naše občine, ki so se iz področja ohranjanja okolja še posebej izkazali.  Z dvema avtobusoma smo se odpeljali proti Vrhniki, kjer smo si ogledali Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Z zanimanjem smo si ogledali tudi Luko Koper in njihov sistem ravnanja z odpadki ter praktični prikaz kompostiranja. Na koncu pa smo se v veliko veselje otrok zapeljali še v Portorož in zaplavali v  morju. 

Glasnik Kostaka, september 2003 (št. 9)
KOMUNALIADA 2003 NOVO MESTO - 7. junij 2003
Komunaliada 2003 je že daleč za nami, pa vendar je prav, da se še enkrat spomnimo odličnih rezultatov, ki smo jih dosegli. Od skupno 69 podjetij, smo dosegli v skupni razvrstitvi delovnih tekmovanj drugo mesto. Največ je k odlični razvrstitvi pripomogla delovna skupina odvoza odpadkov, ki je zasedla prvo mesto. Izkazali pa smo se tudi v športnih disciplinah. Sodelovali smo prav v vseh; malem nogometu, ulični košarki, vlečenju vrvi, kegljanju, pikadu, tenisu, namiznem tenisu, odbojki mix, šahu, streljanju in metanju trojk za direktorje in vodilne delavce. Skupno smo dosegli tretje mesto. Za prvo mesto si pohvale zaslužijo kar tri ekipe športnih tekmovanj, ki so med vsemi udeleženci zasedle prvo mesto. Odlično smo se odrezali v igrah z žogo, saj so nogometaši in košarkarji premagali vse komunalce Slovenije. Bili smo najmočnejši pri vlečenju vrvi in tako prekinili 18-letno tradicijo zmagovanja komunale Koper. 
V skupni razvrstitvi delovnih in športnih disciplin smo dosegli tretje meto, saj nas je za 6 točk premagalo komunalno podjetje Novo mesto. Najboljše med vsemi tekmovalci je bilo komunalno podjetje Velenje, ki že nekaj let posega po prvem mestu v skupni razvrstitvi. 
Letošnje komunalne igre so po številu pokalov, domov smo jih prinesli kar 7, druge najuspešnejše. Pohvalo si zaslužijo vsi letošnji udeleženci za dosežene odlične rezultate. Po narejenih »analizah« smo soglasno zaključili, da so še rezerve, ki jih bomo poizkušal, z malo več športne sreče, izkoristiti v naslednjem letu na Gorenjskem.

Dolenjski list, 7. oktober 2003 (št. )
fotografija
TEMELJITA PRENOVA
Ulico 11. novembra v Leskovcu pri Krškem bodo gotovo uredili še pred letošnjim novembrom. Kostakovi gradbinci so 2. oktobra polagali asfalt na 300-metrskem odseku, ki ga temeljito prenavljajo. Otvoritev bo ulica pričakala z novim asfaltom na vozišču in s pločniki. Na posameznih krajih so ulico razširili, pri čemer so tudi podrli nekaj motečih objektov.
Foto: M. L. (Martin Luzar)

 TV Slovenija, Poročila, 27. oktober 2003
ČISTILNA NAPRAVA V KOSTANJEVICI NA KRKI
V Posavju se ne morejo ravno pohvaliti, da vzorno skrbijo za svoje vodotoke, saj se vanje stekajo skoraj vse odpadne vode, seveda neprečiščene. Čistilne naprave imajo le nekatera podjetja, prvo komunalno čistilno napravo pa so zdaj dobili v Kostanjevici na Krki, kjer imajo v teh dneh svoj krajevni praznik.
Gradnja prve komunalne čistilne naprave v Posavju je trajala dlje kot so sprva načrtovali, saj je glavni izvajalec gradbenih del, Togrel, pred dvemi leti zašel v težave. Kljub temu je zdaj dokončana prva faza, tako ima kostanjeviška čistilna naprava zmogljivost 1100 populacijskih enot, potem pa bo imela še enkrat toliko. Njena gradnja je stala 164 mio. tolarjev, skupaj z izgradnjo komunalne infrastrukture pa kar 250 mio.
Andrej Božič - občinski svetnik iz Kostanjevice: »Imamo 2700 prebivalcev in prav gotovo bo s to čistilno napravo pridobila celotna okolica. Želimo si, da bi se na to čistilno napravo priključilo čim več naselij in bi s tem tudi ohranili reko Krko. Upam, da nam bodo po našem zgledu sledili tudi ostali kraji, ki so ob reki Krki.«
Čistilna naprava je zdaj v poskusnem zagonu, po uspešnem monitoringu in pridobitvi uporabnega dovoljenja, to naj bi se zgodilo v začetku prihodnjega leta, pa bo začela z rednim obratovanjem. Hkrati bo prešla v upravljanje komunalnemu podjetje Kostak, ki je že začel s pripravami za gradnjo druge čistilne naprave v Brestanici, potekajo pa tudi priprave za priključitev mesta Krško na čistilno napravo tovarne celuloze in papirja Vipap Videm.
Goran Rovan

TV Krško, 28. oktober 2003
NOVA ČISTILNA NAPRAVA V KOSTANJEVICI
Napoved: V najmanjšem in enem najstarejših slovenskih mest, Kostanjevici na Krki, kjer so lani praznovali 750 let mestnih pravic, praznujejo dan krajevne skupnosti 21. oktobra. Ob letošnjem krajevnem prazniku imajo tamkajšnji prebivalci še poseben razlog za zadovoljstvo, saj so na robu mesta nasproti bencinskega servisa  odprli čistilno napravo.
Tekst: Čistilna naprava je namenjena odvajanju in čiščenju odpadnih voda na območju mesta Kostanjevica na Krki. Skupna vrednost investicije v izgradnjo čistilne naprave, črpalnih jaškov in dotočnih kanalov je znašala več kot 250 milijonov SIT, od tega je bilo 164 milijonov SIT plačano iz taks za obremenjevanje voda, ki se zbirajo na občinski ravni, stekajo pa v državni proračun. Kostanjeviška čistilna naprava je projektirana in zgrajena kot biološka čistilna naprava s primarno mehansko in sekundarno biološko stopnjo čiščenja odpadnih voda. Projektna dokumentacija je bila izdelana v letu 2000, istega leta so bila izdana gradbena dovoljenja ter objavljen javni razpis za izbor izvajalca del. Izbrani sta bili podjetji Togrel in PUV- Nizke in vodne gradnje iz Celja. Ko je leta 2001 Togrel zašel v težave in izstopil iz pogodbe, je vsa dela prevzel in dokončal drugi pogodbeni partner, celjski PUV. Tehnični pregled objekta so opravili februarja letos, nato so napravo priključili na kanalizacijsko omrežje, poskusno obratovanje pa se je začelo avgusta in bo predvidoma trajalo do konca leta. Nato bodo opravili še analize očiščene vode in če bodo te pokazale, da so parametri čiščenja, ki jih predvideva projektna dokumentacija, doseženi, bo čistilna naprava začela »zares« obratovati.
Novo kostanjeviško pridobitev so odprli predsednik sveta KS Kostanjevica na Krki Milan Herakovič, krški župan Franci Bogovič in minister za okolje, prostor in energiji mag. Janez Kopač. Slednji je ob tem povedal, da še marsikatero večje slovensko mesto sploh nima čistilne naprave in so zato prebivalci teh krajev lahko upravičeno veseli, da bo poslej njihovo okolje, predvsem pa reka Krka, bolj čista. Po njegovih besedah pa so zagotovo zadovoljni tudi občinski možje, saj jim takse na odpadne vode ne bo več treba dajati državi, ampak bodo z njo financirali delovanje te in – kadar bodo zgrajene – drugih čistilnih naprav.
Peter Pavlovič

Dolenjski list, 10. november 2003 (št. )
ČISTILNA NAPRAVA ZA DVA PRAZNIKA
Pridobitev za čistejšo Kostanjevico – Kostakova 50-letnica
Krško - Nova čistilna naprava v Kostanjevici na Krki, ki so jo slavnostno odprli v sklopu dogodkov ob krajevnem prazniku KS Kostanjevica na Krki, je prva čistilna naprava za čiščenje odpadnih komunalnih voda v krški občini. Gradnjo sta skupaj vodila Občina Krško in Komunalno stanovanjsko podjetje Kostak Krško.
Za Kostak ima zaključek gradnje te čistilne naprave še dodaten, simboličen pomen, saj bo čez nekaj mesecev družba praznovala 50-letnico delovanja. Kostak Krško bo po poskusnem zagonu in meritvah ter pridobitvi uporabnega dovoljenja predvidoma v začetku leta 2004 čistilno napravo prevzel v upravljanje. "Čistilna naprava, ki lepo sovpada z idilično okolico kulturnega spomenika Kostanjevice na Krki, bo tako omogočila mestu in njegovim obiskovalcem prijetnejše in predvsem čistejše naravno okolje," menijo v krškem Kostaku.
M. L. (Martin Luzar)

 Dolenjski list, november 2003 (št. )
Iz naših občin
VZVIŠENE PRAZNIČNE ČESTITKE
Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki je dala okoljskemu ministru Janezu Kopaču in krškemu županu Franciju Bogoviču kostanjeviški jubileju zbornik Vekov tek, izdan v počastitev 750-letnice kostanjeviških mestnih pravic. Preden jima je Milan Herakovič, predsednik sveta KS, izročil na slavnostni seji sveta 24. oktobra imenitno knjigo, sta visoka predstavnika vlade in občine nagovorila, tudi imenitne, navzoče. Bogovič, ki je govoril prvi, je pri tem izrekel željo, »da bi Kostanjevica polno zacvetela, kot je že nekdaj«. Kopač jim je rekel, da so ponovno dokazali, da je prav, da se imenujejo mesto. Svoj sklep je oprl na novo čistilno napravo, znamenje javne (mestne) snage. »Vaša čistilna naprava je daleč najlepša, kar sem jih odprl, odprl pa sem jih veliko.«

 TV Krško, 18. november 2003
ČISTILNA NAPRAVA V BRESTANICI
Napoved: V prihodnjem letu bo predana v uporabo Centralna čistilna naprava v Brestanici. Gre za klasično čistilno napravo za črpanje odpadnih in meteornih voda v brestaniško –senovski kotlini, ki jo gradijo na lokaciji opuščenega kamnoloma v bližini brestaniške železniške postaje.
Tekst: Brestaniška čistilna naprava bo v prvi fazi zgrajena za  4800 enot ali priključkov, koncept naprave pa omogoča tudi povečanje biokemijske zmogljivosti vse do 10.000 enot.
Boštjan Kozole, Občina Krško - izjava
Brestaniška čistilna naprava bo klasične izvedbe s kontinuiranim pretokom skozi napravo, z aerobno stabilizacijo blata in nitri-denitrifikacijo. Kar pomeni, da bo čiščenje potekalo po postopku: črpanje odpadnih voda, mehansko predčiščenje, nakar bo na biološki stopnji potekal postopek aerobne stabilizacije blata, ki bo omogočala tudi čiščenje vodikovih spojin, v primeru potrebe pa bo izvedeno tudi kemijsko čiščenje fosforja. Odpadno blato bodo po postopku začasnega skladiščenja na deponiji oziroma platoju čistilne naprave odvažali na komunalno deponijo,  prečiščene odpadne vode pa se bodo stekale v reko Savo po kanalizacijskem vodu, ki bo zgrajen pod železniško progo Ljubljana - Dobova. Vrednost investicije znaša okoli 300 milijonov tolarjev, in sicer s sredstvi z naslova taks za varovanja okolja. To pa seveda ne pomeni, da se bo tudi samo obratovanje čistilne naprave financiralo po takšnem principu, saj bodo plačniki uporabniki, se pravi gospodinjstva priključena na čistilno napravo.
Rafko Jurečič, Občina Krško - izjava
Čistilna naprava Brestanica, ki bo prečiščevala komunalne in meteorne vode na relaciji od starega jedra Brestanice do zadnjih stanovanjskih enot blokovskega naselja stare kolonije Senovega oziroma Ceste kozjanskega odreda, bo predvidoma predana v uporabo v mesecu julija prihodnjega leta. Še kar dobrih pet let pa bo potrebno počakati na obratovanje komunalne čistilne naprave za mesto Krško, saj je še pred tem potrebno zgraditi okoli 16 kilometrov kanalizacijskega omrežja.
Rafko Jurečič, Občina Krško - izjava
Bojana Mavsar

Dnevnik, 25. november 2003
POSAVSKE SMETI GREDO NA DOLENJSKO
Posavci se o ureditvi regijske deponije niso mogli dogovoriti, zato bodo smeti "izvažali"
Krško - Po neuspelem poskusu, da bi na območju ene od treh posavskih občin zgradili sodobno regijsko odlagališče komunalnih odpadkov, je bolj ali manj na dlani, da bodo tamkajšnje smeti po novem letu romale na Dolenjsko. Da je takšna rešitev za območje jugovzhodne Slovenije najboljša, so prepričani tudi na okoljskem ministrstvu, kjer so novomeški občini pri razširjanju in tehničnem urejanju centra za odpadke v Leskovcu pri Brusnicah pomagali tudi z državnim denarjem, medtem ko so ga Posavcem odrekli. Da bo zaradi tega mesečni proračun posavskih družin od zdaj še bolj obremenjen, je, kot kaže, drugotnega pomena.
Ko smo skušali izvedeti, koliko denarja bodo morali ljudje za odvažanje smeti odšteti po novem, smo povsod naleteli na enak odgovor: ne vemo. "Kalkulacije še nismo naredili, ker od novomeške Komunale še nismo prejeli dovolj podatkov. Verjamem pa, da bomo do natančnega izračuna lahko prišli še ta mesec," je povedal Jože Leskovar iz krškega Kostaka.
Po grobem izračunu na osnovi neuradnih podatkov naj bi za vsako tono odpeljanih odpadkov Novomeščanom plačali od 16.000 do 20.000 tolarjev. V Posavju se vsako leto nabere za okoli 18.000 ton odpadkov. Da bi predvidena podražitev občane v krški in sevniški občini čim manj prizadela, nameravajo pri Kostaku na sedanjem odlagališču za ti dve občini, ki leži na obrobju Spodnjega Starega Grada, ločeno zbirati in obdržati čim več odpadkov, kot so stari papir, plastika, les in kovine, urejajo pa tudi lastno kompostarno. "Želimo si, da bi čez tri leta v Leskovec vozili le še polovico vseh tukaj ustvarjenih odpadkov. S tem bi privarčevali tako pri odlagalnem prostoru kot pri ceni," meni Leskovar.
V Brežicah glede tega za Krčani precej zaostajajo. Tako imenovane ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov naj bi uredili šele prihodnje leto, lastna sortirnica odpadkov pa je tudi šele v povojih. "Lokacija zanjo še ni potrjena. Lahko povem le, da ne bo na območju sedanje začasne deponije odpadkov pri Dobovi," nam je zaupal direktor brežiškega komunalnega in gradbenega podjetja KOP Ferdo Pinterič . Podobno kot pri sosedih si tudi v Brežicah niso upali napovedati, s kolikšno podražitvijo odvoza smeti se bodo morali sprijazniti po novem letu. "V tem trenutku pravzaprav še niti ni dokončno potrjeno, da bomo odpadke zares vozili v Leskovec, kjer menda še ni vse pripravljeno, kot bi moralo biti," so povedali v Brežicah.
Ob tem so verjetno imeli v mislih nenaklonjenost Leskovčanov do širitve zmogljivosti sedanjega odlagališča. Da je v tem res nekaj resnice, je posredno potrdil tudi Slavko Janežič z novomeške Komunale. "Zadeve ne bi komentiral, ker se moramo prej sestati z vsemi prizadetimi stranmi, saj ne bi rad, da se kaj izrodi," je bil kratek.
Ernest Sečen

 Dnevnik, 15. december 2003
ČISTA VODA TEČE V POTOK, KALNA IZ PIP
Na Senovem in v Brestanici morajo kljub kakovostnemu viru v bližini vodo še vedno prekuhavati
Senovo - Čeprav se severni del krške občine ponaša z zelo bogatim izvirom izredno kakovostne pitne vode, ki je nekaterih podatkih celo najboljša v vsej srednji Evropi, ljudem iz pip ob vsakem nalivu še naprej priteka kalna in z neprijetnim vonjem po kloru "oplemenitena" voda. Za dnevno uporabo jo morajo vsakič prekuhavati, medtem ko v osnovno šolo izpod Karavank dovažajo ustekleničeno vodo. Zgodba o senovškem vodovodu tako dobiva vse daljšo brado. Da bi temu naredili konec, so prebivalci Senovega, Brestanice in okoliških krajev na nedavni okrogli mizi od občinskega vodstva zahtevali, naj jim končno natoči čiste vode, sicer jo bodo prenehali plačevati.
Kdo kali v čistem?
"Z veseljem smo pričakali toliko hvaljeno rudniško vodo. Toda kmalu zatem so se pojavile govorice, da je tudi ta oporečna. Zato so jo namesto v vodovodni sistem znova začeli spuščati v potok. Vse kaže, da ima tu politika prste vmes," je med drugim dejal eden od pobudnikov okrogle mize Stojan Šibila iz senovške civilne iniciative. "Za prenehanje dovajanja rudniške vode, ki jo črpamo v globini okoli 400 metrov pod površjem hriba, smo se odločili po tistem, ko je menda zaradi zastrupitve z našo vodo zbolelo štirinajst šolarjev. Mi seveda trdimo, da je bila voda na zajetju tudi takrat povsem zdrava in da je do onesnaženja prišlo v vodovodnem omrežju, s katerim upravlja Kostak. O oporečnosti našega rudniškega zajetja naj bi pričal celo dokument novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo, vendar močno dvomimo, da je bil vzorec zares odvzet na zajetju, saj do tja ne more nihče brez naše vednosti. Nam v prid govori tudi analiza celjskega zdravstvenega zavoda, ki je pokazala povsem drugačno sliko," pravi direktor Rudnika Senovo v zapiranju Herman Kunej.
So v ozadju torej res politične igrice, kot zatrjujejo nekateri. V rudniku so prepričani, da se do pravice do izkoriščanja rudniške vode na vsak način želi dokopati Kostak in da je ravno to predmet spora. "Ljudje iz Kostaka pozabljajo, da je voda naravna dobrina in da ne more biti last neke delniške družbe, temveč je to državna last. Mi smo del vodnega vira po razumni ceni pripravljeni dati v krajevno vodovodno omrežje, medtem ko bi preostali del lahko namenili v komercialne namene. Navsezadnje bi na ta način v polnilnici pijač lahko dobilo delo nekaj tukajšnjih ljudi," nadaljuje Kunej.
Domačini niso za dražjo vodo
"Da je lastnik vodnega vira in hkrati tudi rudnika država, sploh ni sporno. Toda sedanje stanje mora presekati občina, ki mora s koncesijo ali prek javnega podjetja določiti izvajalca. To smo mi, ki nimamo neposredno z rudnikom čisto nič. Toda na ponujeno ceno 98 tolarjev za kubični meter vode res ne moremo pristati. Če upoštevamo, da bi jo uporabnikom zaračunavali po 25 tolarjev, bi morali za razliko torej doplačevati, pri čemer ne vidim nobene ekonomske logike. Potemtakem je za nas ugodneje, da Senovo oskrbujemo z vodo iz Krškega kot pa obratno," meni direktor Kostaka Božidar Resnik.
Kaj pa Senovčani? "Če bi naša krajevna skupnost k reševanju problema v preteklosti pristopila bolj konstruktivno, ne pa z nenehnimi obtoževanji in očitki, bi bila zadeva že rešena. Krajani smo za to, da vodo dobivamo pod istimi pogoji kot v vsej občini, ne pa toliko dražje, kot napovedujejo," pravi domačin Vlado Grahovac . Njegova sokrajanka in nova predsednica krajevne skupnosti Darja Boh pa dodaja: "Žalostno je, da imamo dobro vodo, pijemo pa kalno. Občina se mora tu odločneje postaviti. Dveh botrov ne potrebujemo. Če bo voda ostala rudniška, višjega prispevka zanjo ne bomo plačevali, saj je rudnik v okolju pustil tudi mnoge negativne posledice. Prav pa se mi zdi, da razmišljajo tudi o komercialni prodaji. Tako bo delo dobilo vsaj šest ljudi, če jih že ne more šestdeset, kot so sprva obljubljali."
Na Senovem negodujejo tudi zaradi azbestnih cevi, po katerih se že trideset let pretaka voda iz ravno tako spornega površinskega zajetja v Dobravi. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi ustrezna občinska delovna telesa o problematiki senovškega vodovoda govorila danes.
Ernest Sečen

Radio Brežice, 22. december 2003
PODJETJE KOSTAK USPEŠNO VSTOPA V 50-LETNICO
Komunalno stavbno podjetje Kostak Krško, ki je v večinski lasti občine, z dobičkom zaključuje letošnje leto. Za prihodnje leto, ko se bo srečal z Abrahamom, pa ima že smele načrte. Med drugim pridobitev certifikata, odprtje zbirnega centra za odpadke in pa spremenjena celostna podoba z novim logotipom. Prispevek Nade Černič Cvetanovski.
50 letnica podjetja, ki ga bodo obeležili 26. februarja prihodnje leto, je priložnost za uvajanje in promocijo sprememb, pravijo v krškem Kostaku, kjer so že izdelali nov logotip, ki z oblikami in barvami ponazarja dejavnost podjetja. Tržne dejavnosti Kostaka predstavljajo kar 76%. Od tega čistilna in vzdrževalna dela pri NEK 15%, kar 50% pa predstavlja gradbeništvo. 24% prihodka ustvarijo tako imenovane javne gospodarske službe, kamor sodi oskrba z vodo, odvajanje odplak, pogrebna in pokopališka dejavnost ter ravnanje z odpadki. V letošnjem letu so v Krškem prešli na ločeno zbiranje odpadkov in eni prvi v Sloveniji uredili ekološke otoke. V Spodnjem Starem gradu, kjer je do konca leta še odlagališče komunalnih odpadkov, pa je že skoraj nared zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, ki ga bodo uradno odprli 26. februarja. Kostak Krško, kot ena vodilnih tovrstnih družb v Sloveniji, si je med desetimi drugimi pridobila koncesijo za zbiranje odpadne embalaže. Zbirajo že pokrovčke plastenk, začeli bodo z zbiranjem pločevink in podobno. v sodelovanju z Vipapom si prizadevajo za ureditev sortirnice odpadnega papirja znotraj družbe Vipap. Čeprav je delniška družba Kostak, katere 10% lastnik je tuje podjetje Brantner, še pred leti poslovala z izgubo, bodo imeli letos kljub izgubi gospodarske javne službe 50 milijonov dobička. Celotni prihodek podjetja se bliža trem milijardam tolarjev, kar je bistveno več, kot so načrtovali. Največji premik je na področju gradbeništva. Podjetje je sodelovalo pri ekološki sanaciji Vipapa, pri izgradnji mejnega prehoda Obrežje. Zagotovili so si večja dela pri gradnji mejnega prehoda Dobova. Miljenko Muha, zadolžen za tržne dejavnosti je prepričan, da se bo kos Pogače za Kostak v konzorciju z ostalimi posavskimi gradbinci, našel tudi pri gradnji HE Boštanj. Zunaj je namreč javni razpis, tako imenovani LOT A3, to so gradbena dela za akumulacijski bazen za HE Boštanj, pri čemer lahko resno konkurirajo. Čeprav se Kostak upravlja z velikimi stvarmi in visokimi gradnjami, pa ne pozabi na majhne, na videz obrobne reči, ki se tekom let bogato obrestujejo. Kot pravi direktor Božidar Resnik, so vpeti v okolje in sodelujejo tako s športnimi in kulturnimi društvi, ki jih pomagajo sofinancirati, pomagajo pa tudi ekološkim krožkom na šolah. Rezultat tega so tudi letošnji zelo prisrčni stenski koledarji. Kljub nekaterim nejasnostim, predvsem glede razvažanja komunalnih odpadkov na skupno deponijo v Novo mesto, ki še ni nared, Kostak smelo vstopa v novo leto. Ob Abrahamu, ki ga bo praznoval čez dobra dva meseca, pa bi se rad okitil tudi s certifikatom ISO 9001/2000.
Nada Černič Cvetanovski

 Dolenjski list, 24. december 2003 (št. )
BOJ ZA SENOVŠKO VODO ŠE NI KRVAV
Senovška voda? Je in je ni! Bistra, zdrava? Ni in je! Tista, ki zdaj teče iz pip, je »ne varna«, ona, ki bi se lahko kosala s številnimi vodami ženskega imena, pa iz rudniškega jaška odteka v potok.
Vprašanje zdrave pitne za Senovčane in Brestaničane se kot jara kača vleče že nekaj let. Med potrebami in zahtevami krajanov pa se vijuga od občine prek Kostaka do zapirajočega se senovškega rudnika. Ker se nič ne premakne oz. kaže, da je nekaterim lažje ribariti v kalnem kot ljudem natočiti čiste vode, se je skoraj sto krajanov zbralo v t.i. civilni iniciativi, ki je nedavno pripravila okroglo mizo, na kateri so bili trije sklopi vprašanj: onesnaženost obstoječega in iskanje novega vodnega vira, vpliv azbestnocementnih cevi na pitno vodo ter usoda treh višje ležečih vaških vodovodov, ki so presahnili zaradi zapiranja rudnika.
Za zadnje naj bi poskrbel rudnik, saj je tudi za to prejel proračunski denar, potreben za varno zapiranje. Pred nujno zamenjavo starih cevi z novimi si občina ne bo mogla več dolgo zatiskati oči, krajani pa zdaj čakajo, kako se bodo odgovorni odločili glede prvega vprašanja, ki bi bilo z malo dobre volje lahko hitro rešeno - čista voda pa ta pravo novoletno darilo.
Dovolj jim je »ne varne » vode
»Voda, ki zdaj priteka izpod Bohorja, je oporečna, čeprav nam zagotavljajo nasprotno«, pravi Vojko Omerzu, eden od »civilnikov«. Pogosto je kalna, smrdeča po kloru, brez prekuhavanja z njo ni kaj početi, za potrebe šolarjev so kupili celo naprave za ustekleničeno vodo. Za nadomestilo sta že raziskana dva nova vira pitne vode: oni na Dovškem, tako rekoč pri roki pa je zajetje v nekdanjem rudniškem jašku. Ta voda je zelo dobra, po vsebnosti meji celo na mineralno.«
Okoli rudniške vode se zdaj križajo različni interesi. »Voda je javna dobrina, nihče ne more reči, da je njegova. Krajanov ne zanima, da je rudnik lastnik črpališča globoko pod zemljo ali da je občina poskrbela za cevovod do skupnega zbiralnika, iz katerega je rudniška voda nekaj časa poskusno že pritekala v vodovodno omrežje. Zanima jih le, kdaj bo iz pip tekla čista, varna, ne pa »ne varna« voda«, pravi Omerzu.
Razlogov, zakaj rudniške vode ni več v omrežju, je več. Tehnični, če naj jih tako imenujemo, niso odločilni. »Vprašanje preventivnega kloriranja bi bilo lahko hitro rešeno, vodno dovoljenje tudi ni nekaj nedosegljivega«, pravi še en »civilnik«, Stojan Šibila. »Očitno so v ozadju poslovni interesi, saj rudnik ne skriva namena, da bi občinskemu vodnemu koncesionarju Kostaku, to vodo prodajal po 98 tolarjev za kubični meter, kar je skoraj štirikratna običajna cena vode na izviru. V igri je celo razmišljanje, da bi rudnik sam ustanovil podjetje za črpanje vode, saj bi bilo treba plačevati še šest zaposlenih?« se sprašuje Šibila. Najbolj krvave bodo vojne za vodo
V trikotniku odločujočih za rudniško vodo je Kostak le (ne)izvajalska, očitno pa se nič ne premakne pri merjenju moči med občinsko in rudniško stranico. Če občina čaka, da ji bo vodno zajetje v jašku samo padlo v naročje, ko bo rudnik prej ko slej dokončno zaprt, se bodo krajani še načakali, da bi si lahko nazdravili s kozarcem  čiste »senovčanke«. Če pa rudnik ne bo popustil in bo vztrajal pri omenjeni ceni ali še pred zaprtjem poskrbel, da bo rudniška voda namesto v vodovodno omrežje kako drugače, pa čeprav v plastenkah in draga, prihajala na mize krajanov, potem se kaže vprašati, kako se tovrstna poslovnost sklada z nepridobitnostjo rudnika v zapiranju. Nepridobitnost je bila namreč podlaga, da je rudnik letos od občine sodnijsko izterjal vračilo več deset milijon tolarjev, ki jih je plačal za nadomestilo uporabe stavbenega zemljišča.
Za konec pa besede še enega senovškega »civilnika«, dr. Rudolfa Ladike: »Tako rekoč pod nami imamo torej izdaten in zanesljiv vir zdrave vode, kar za dosedanje, ki so bile že večkrat vzrok za zdravstvene težave, ne moremo reči. Nihče ne zanika, da za našo oskrbo z vodo ni bilo narejeno že veliko, a očitno še ne dovolj. Od tod nezadovoljstvo, ki ga odgovorni ne bi smeli podcenjevati, neurejenost njihovih medsebojnih odnosov ne more in ne sme biti izgovor za slabo vodo. Nočem biti prerok, a po tistem, za kar so se v zgodovini človeštva že tolkli v svetovnih vojnah, se bojim, da bodo naslednje in najbolj krvave - vojne za vodo!«
M. L. (Martin Luzar)

Radio Slovenija, 24. december 2003
KOSTAK ŠIRI POSLOVANJE
Komunalne storitve niso donosne. Zato bodo v Kostaku Krško svojo dejavnost razširili tudi v gradbeništvo in hčerinske družbe za ravnanje z odpadki. 10% komunalnega podjetja v Krškem je v lasti družbe Brantner iz Avstrije. Sicer pa se Posavcem prihodnje leto obeta podražitev odvoza smeti.
Vodo oskrba, odvajanje odplak, ravnanje z odpadki ter pogrebna ter pokopališka dejavnost, predstavljajo v prvih enajstih mesecih letošnjega leta 24% prihodkov Kostaka. Zadnjih nekaj let te gospodarsko javne službe poslujejo na meji z ničlo. Prej so imele tudi do 60 milijonov tolarjev izgube. Gradbeništvo predstavlja skoraj polovico dejavnosti Kostaka Krško. Na prvih dveh razpisih za graditev HE na Spodnji Savi s skupnimi ponudbami posavskega gradbeništva niso uspeli. Prijavili se bodo na tretjega, za urejanje porečja, nabrežine, infrastrukture. Direktor Božidar Resnik je prepričan, da bodo tokrat uspeli.
Božidar Resnik: »In da bomo do prve polovice leta, ko je predviden čas za pripravo, ponudbe, sestavili tako ponudbo, ki bo konkurenčna in ki bo omogočala zaposlitev tudi do 1000 gradbincev iz tega področja.«
Ustanoviti nameravajo nekaj hčerinskih podjetij za ravnanje z odpadki. Najprej v prihodnjem letu veliko sortirnico odpadnega papirja skupaj s Papirnico Vipap. Vanjo namerava vlagati tudi 10% lastnik Kostaka Brantner iz Avstrije. Od vstopa tujega partnerja, pravi Resnik, si obetajo know-how.
Božidar Resnik: »Imamo tudi odprto pot do Evrope, mogoče tudi do kakih nepovratnih sredstev. Mogoče nas bo tujec varoval tudi pred prevzemom.«
Februarja bodo ob 50 letnici delovanja v spodnjem Starem gradu odprli zbirni center za sortiranje odpadkov za odjemalce, ki jih bodo predelovali. Kostak je vključen v krog podizvajalcev Slopaka, ki bo ravnal z odpadno embalažo. Zadnjega decembra bi morali tudi v Posavju zapreti sedanje komunalne deponije. Odpadke naj bi z januarjem začeli odvažati na skupno odlagališče v Novem mestu, vendar še zdaj ni jasno po kakšni ceni. Brez dvoma pa se bo odvoz smeti za Posavce podražil.
Irena Majce

TV Slovenija, TVD, 23. december 2003
KAM Z ODPADKI IZ POSAVJA?
Napoved: Kam s komunalnimi odpadki po 31. decembru letos? To je vprašanje, ki si ga verjetno postavljajo povsod tam, kjer niso pravočasno zgradili oziroma uredili centre za ravnanje z odpadki po evropskih standardih in zakonodaji. Po tem datumu bi morali namreč povsod po Sloveniji zapreti neustrezne komunalne deponije in odpadke zbirati le na ustreznih zbirališčih. Pred podobno dilemo so tudi v Posavju in na Dolenjskem.
Po sprejeti zakonodaji bi morali z zadnjim dnem leta 2004 komunalno deponijo v Spodnjem starem gradu, kamor zdaj dovažajo odpadke iz krške in sevniške občine zapreti in sanirati. V krškem Kostaku, ki z njo upravlja, pa se bojijo, da bodo morali tudi po prvem januarju prihodnje leto, nanjo voziti odpadke, saj regijski center za ravnanje z odpadki še ni nared.
Božidar Resnik - direktor Kostak Krško d.d.: »V Spodnjem starem gradu je sicer še prostor, vendar po navodilih ministrstva za okolje, prostor in energijo moramo voziti odpadke v Novo mesto. Na tem mestu pa bomo imeli potem samo še zbirni center za ločeno zbrane frakcije.«
Zaradi nedorečenosti v Kostaku tudi ne vedo, za koliko bo takšno odlaganje odpadkov dražje in kaj to pomeni za gospodinjstva.
Božidar Resnik - direktor Kostak Krško d.d.: »Mi smo zaprosili Komunalo Novo mesto, da nam poda kalkulativne elemente, prav tako tudi ostala odlagališča po Sloveniji, vendar od nikogar nismo dobili ponudbe, po kakšni ceni so pripravljeni sprejeti odpadke na svoje odlagališče.«
Seveda se s tem problemom ne bodo ubadali zgolj v krški občini. Pod podobnimi problemi so namreč vse posavske in dolenjske občine. Vse pa čakajo, da te probleme namesto njih reši kar država, ki je te roke tudi postavila.
Goran Rovan

2004

Radio Brežice, 5. januar 2004
POSAVCI ŠE VEDNO SMETI ODLAGAJO NA STARO DEPONIJO
Po odredbi ministrstva za okolje, bi se morala z letošnjim januarjem zapreti vsa odlagališča komunalnih odpadkov, ki ne ustrezajo standardom. Teh pa je v državi precej več, kot odlagališč, grajenih po sodobnih standardih, za varovanje okolja. Prispevek Branke Drnovšek.
Posavci imajo s sprejetim dogovorom skupno končno odlagališče komunalnih odpadkov z Dolenjci, deponija pa je locirana v okolici novega mesta. Upoštevajoč terminski plan, po katerem naj bi s 1. januarjem letos zaprli sedanje odlagališče za krške in sevniške smeti v dolnjem Starem gradu, je Kostak Krško tam lani uredil zbirni center. To je plato s kompostarno in sortirnico, ter uvedel v občini ločeno zbiranje odpadkov. Letos ga bosta pričeli uvajati še sevniška in brežiška občina. Le tak sistem omogoča, da na končno odlagališče pridejo odpadki, ki jih ni moč predelati in ker bo taksa za tak končni odvoz smeti bistveno dražja od dosedanje za deponijo dolnji Stari grad, mora biti tudi v interesu gospodinjstev, da gre iz Krškega zbirnega centra v Novo mesto čim manj odpadkov. Deponija pri Novem mestu pa še ni dokončana. In posavska komunalna podjetja, tako kot številna druga v Sloveniji, ta čas še ne morejo pri ravnanju z odpadki spoštovati zakona. Kostak Krško je na problem opozorim ministrstvo za okolje že pred novim letom. V kontaktu so bili tudi danes zjutraj, konec tedna pa bo sestanek na ministrstvu v zvezi s spremembo pravilnika o odlagališčih, ki naj bi določilo prehodno obdobje za ureditev razmer. V primeru Posavja gre za krajši čas dveh ali treh mesecev, v katerih bo novomeška deponija dokončana. Komunalcem pa je ta čas dovoljeno, da smeti odvažajo na staro lokacijo.
Branka Drnovšek

 Dnevnik, 9. januar 2004
Z VODO JE IZGUBA, Z GRADNJO DOBIČEK
V krškem Kostaku želijo postati eno vodilnih komunalnih podjetij
Krško - V krškem komunalnem in gradbenem podjetju Kostak so lani dobro poslovali. Čeprav so z dejavnostjo gospodarskih javnih služb, kamor sodijo oskrba z vodo, odvajanje odplak, ravnanje z odpadki, pogrebna dejavnost in vzdrževanje tržnice, pridelali približno pet milijonov tolarjev izgube, so toliko uspešnejši na področju tržne dejavnosti, kjer pričakujejo nekaj več kot 50 milijonov tolarjev dobička.
"Neugodni tarifni sistem, nad katerim drži roko država, nam je samo na področju oskrbe z vodo prinesel več kot 14 milijonov tolarjev izgube. Zaradi tega nam dejavnost javnih gospodarskih služb nikakor ne more prinesti pozitivnega rezultata poslovanja. Rešuje nas gradbena dejavnost, kjer smo do konca novembra ustvarili 1,3 milijarde tolarjev čistega prihodka," je povedal direktor Kostaka Božidar Resnik in poudaril, da nameravajo to dejavnost v prihodnje še bolj razvijati. Poleg sedanjega vključevanja v gradnje cest, vodovodnih omrežij in kanalizacij želijo letos najti svoj kos pogače tudi pri izgradnji dolenjskega kraka avtoceste in verige hidroelektrarn na spodnji Savi.
"Priložnost za razvoj vidimo tudi na področju ravnanja z odpadki. Že februarja, natanko ob naši 50-letnici, bomo v Spodnjem Starem Gradu pri Krškem odprli zbirni center za sortiranje odpadkov, razmišljamo pa tudi o ustanovitvi hčerinske družbe za zbiranje odpadnega papirja za potrebe proizvodnje družbe Vipap Videm. Ob morebitnem zaprtju proizvodnje celuloze bi tam lahko zaposlili nekaj njihovih odvečnih delavcev," razmišlja Resnik. V Kostaku se v bližnji prihodnosti želijo prebiti na trg sekundarnih surovin in svojo dejavnost tudi sicer razširiti čez občinske meje, s čimer bi postali eno vodilnih slovenskih komunalnih podjetij.
Ernest Sečen

Dolenjski list, 22. januar 2004 (št.)
NI KALNA SAMO SENOVŠKA VODA
Tekst v celoti
Drago Rustja

TV Slovenija, TVD, 27. februar 2004
NOV ZBIRNI CENTER IN 50 LET KOSTAKA
Napoved:V Krškem se lahko pohvalijo, da že 50 let organizirano skrbijo za komunalne dejavnosti – vodooskrbo, kanalizacijo, odvoz smeti, pokopališča, tržnico… Ob jubileju so v Spodnjem Starem gradu na delno sanirani komunalni deponiji, ki jo bodo postopoma zaprli, otvorili nov zbirni center za ravnanje z odpadki, pridobili pa so tudi certifikat ISO 9001/2000.
Komunalno stavbno podjetje Kostak je bilo ustanovljeno v nekdanji Valvazorjevi hiši Krškem v letu 1954, takrat pod imenom Komunalna uprava Videm-Krško. Potem je večkrat menjalo svoje ime, se reorganiziralo, danes pa 260 zaposlenih opravlja gospodarske javne službe in nekatere tržne dejavnosti. Pred dvema letoma so začeli z ločenim zbiranjem odpadkov, zdaj pa zanje zgradili še zbirni center.
Jože Leskovar - pomočnik direktorja Kostak Krško: »Trenutno bomo na zbirnem centru pridelali okrog 12 tisoč ton odpadkov, ki nastanejo v občini Krško in Sevnica in te odpadke bomo delno obdelali, tako da računamo, da v prvem letu 20% teh odpadkov, končna količina pa naj bi bila 55% odpadkov, ki jih bomo obdelali.«
V krški občini nameravajo zgraditi še dva manjša zbirna centra. Ob otvoritvi so simbolično zasadili lipo, ob jubileju pa se bolj kot v preteklost ozirajo v svojo prihodnost.
Božidar Resnik - direktor Kostak Krško: »Obetamo si razvoj na področju ravnanja z odpadki. Imamo namen ustanoviti tudi nekaj hčerinskih podjetij. Med prvimi ravnanje z odpadnim papirjem skupaj s tovarno Vipap Krško, potem pa tudi z gradbenimi odpadki in še z nekaterimi ločenimi frakcijami.«
Ob petdesetletnici Kostaka so na sinočnji proslavi v krškem kulturnem domu prejeli tudi certifikat kakovosti Iso 9001/2000, s katerim dokazujejo, da svoje poslanstvo opravljajo po evropskih normativih.
Goran Rovan

Na vrh strani

 Viri:
Dolenjski list
Naši pogovori
Naš glas
Sava glas
Posavski obzornik
Dnevnik
Delo
Radio Brežice
Radio Slovenija
Krški kanal
TV Krško
TV Slovenija
Posavski tednik
Zasavski tednik
Pustne novice
Srž
Profit
Finance
Gospodarski vestnik
Zbornik Posavje I
Gospodarska in kulturno-prosvetna vprašanja okraja Krško
Zbornik Videm-Krško nekoč in danes
Zbornik Krško skozi čas 1477-1977
Brestanica, zbornik člankov in razprav
Ob 11. srečanju pionirjev dopisnikov Slovenije
Glasnik Kostaka
Zapisniki zborov delavcev, DS in SDK Kostaka
Zapisniki kolegija Kostaka,
Poslovna poročila Kostaka
Registersko sodišče – izpiski
Gradivo za odbornike, delegate in svetnike krške občinske skupščine
Srednje in dolgoročni plani občine
Ustni viri

Na vrh strani

STRAN V IZDELAVI!!!

Na vrh strani

Potopisi

Kolumna Posavski obzornik

Spotikanja

S potepanja po Južni Afriki

Dnevnik vojnega dopisnika

Izbrani teksti

Odprta pisma AMD Krško

Vaš mesečnik

Pustne novice

Srž

Pionir

50 let krške komunale
*Uvod
*Povzetek
*1954-1964
*1965-1971
*1972-1984
*1985-1993
*1994-2000
*2001-2004

Informacije za medije Fun šport